Levica (politična stranka)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Združena levica)
Jump to navigation Jump to search
Levica
VodjaLuka Mesec
Ustanovljena24. junij 2017 (2017-06-24)[1]
PredhodnikKoalicija Združena levica
SedežPrešernova cesta 3
1000 Ljubljana
Ideologijademokratični socializem[2]
ekosocializem[2]
antikapitalizem[3]
mehki evroskepticizem[4]
Politična pozicijalevica[5][6][7]
Evropska pripadnostStranka evropske levice[8]
Matične barverdeča, zelena
Državni zbor
8 / 90
Evropski parlament
0 / 8
Spletna stran
www.levica.si

Levica (kratica L; nekdaj Koalicija Združena levica) je levo usmerjena slovenska politična stranka. Nastala je 24. junija 2017 z združitvijo strank Iniciative za demokratični socializem (IDS) in Stranke za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), pred tem članic koalicije Združene levice, v kateri je sodelovala tudi Demokratične stranke dela (DSD) ter četrta skupina, v katero so sodila civilnodružbena gibanja ter posamezniki.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Luka Mesec, koordinator Levice.

Koalicija Združena levica[uredi | uredi kodo]

Združena levica je bila ustanovljena 1. 3. 2014 s podpisom koalicijske pogodbe na ustanovitvenem kongresu v Hotelu Union v Ljubljani. Koaliciji sta se 20. 5. 2014 formalno priključila še Gibanje za pravično družbo (GPD) in Kulturno politično Društvo Svoboda iz Straže.[navedi vir]

Namen koalicije je bil služiti kot alternativa tradicionalnim političnim strankam, ki so bile deležne obsežne javne kritike med Vseslovenskimi vstajami.[9][10]

Volitve slovenskih poslancev v Evropskih parlament so potekale 25. 5. 2014. Združena levica je na uvrstila na 7. mesto s 5.47 % glasov.[8] Nosilka liste je bila Violeta Tomič.[navedi vir]

Združena levica je na predčasnih volitvah v Državni zbor 2014 dosegla 5,97 % glasov, in si s tem pridobila 6 mandatov.[navedi vir]

Stranka Levica[uredi | uredi kodo]

Levica je na predčasnih volitvah v Državni zbor 2018 dosegla 9,29 % glasov in si s tem pridobila 9 mandatov.[navedi vir] Marca 2020 je stranko in poslansko skupino zaradi ostrih nestrinjanj z vodstvom in strankarsko kulturo zapustil Franc Trček[11][12] in se pridružil v poslanski skupini SD.[13]

Ideologija[uredi | uredi kodo]

Levica se zavzema za ekološki demokratični socializem. Zagovarja socialistično politiko, ki stremi k družbenemu in ekonomskemu sistemu, v katerem ljudje v okviru zmogljivosti okolja in naravnih virov trajnostno in sonaravno proizvajajo za zadovoljevanje družbenih potreb zadostne količine želenega. Zavzema se za demokratizacijo vseh družbenih področij, in sicer z vpeljevanjem neposredne demokracije, delavskim upravljanjem ter uveljavljanjem načel koordinacije in sodelovanja v gospodarstvu (namesto tekmovanja).[navedi vir]

Kritike in kontroverze[uredi | uredi kodo]

Vedenje poslancev[uredi | uredi kodo]

Grafične majice[uredi | uredi kodo]

Nekateri poslanci Levice so tekom opravljanja poslanske funkcije nosili grafične majice s podobami s potencialno kontroverznimi družbeno-političnimi pomeni.

V času koalicijskih pogajanj julija 2018 je poslanec Miha Kordiš v prostorih državnega zbora nosil grafično majico s podobo Josipa Broza Tita, kar je privedlo do razprave o spoštovanju do žrtev totalitarnega sistema. Stranka se je na očitke v izjavi za javnost odzvala s trditvijo, da je bila poslančeva izbira majice naključna.[14]

Poslanec Levice Primož Siter je januarja 2020 v Državnem zboru nosil grafično majico z logotipom glasbene skupine Bad Religion, ki vključuje ime skupine in prečrtan krščanski križ,[15] kar je privedlo do očitkov, da je poslanec z nošenjem majice žalil verska čusta.[16] Siter, ki je sicer poklicni glasbenik, je v zapisu, objavljenem na Facebook stranke, pojasnil, da se je z majico zgolj poklanjal punkovski glasbeni skupini in njenemu aktivizmu: "Bad Religion so kultna punkovska glasbena skupina, ki s svojo kritiko družbi, tudi v delu tradicionalnih in verskih institucij, nastavlja ogledalo in odpira vrata novim političnim in družbenim idejam. Punk, pač. S svojim glasbenim (in akademskim) delom so kovali pot mnogim glasbenim in aktivističnim generacijam. [...] je moj osebni homage delu skupine, njihovem idejno-političnem stališču o vključevalni družbi, družbeni pravičnosti in neposredni demokraciji. Torej politikam, ki jih v ospredje svojega programa postavljamo tudi v Levici." Odklonilno se je odzval tudi poslanec Franc Trček, ki je izrazil ogorčenje nad poobjavo fotografije Siterja z majico na uradni Facebook strani stranke in izpostavil, da takšnemu provokativnemu početju nasprotujejo tudi številni podporniki Levice. Ob tem je dodal: "Če [v stranki] prevladuje mnenje, da je to kul, potem je čas, da zapustim Levico."[17][15][18]

Izjave poslancev[uredi | uredi kodo]

Po razkritju koalicijske pogodbe, ki jo je tekom pogajanj soustvarjala Levica, sta podjetnika Ivo Boscarol in Igor Akrapovič sporočila, da bosta razmislila o preusmeritvi bilančnega dobička v tujino.[19] Koalicijska pogodba je bila po njunem mnenju gospodarstvu neprijazna. Na njune izjave se je odzval poslanec Levice Miha Kordiš, ki je na Facebook objavil "meme" s sliko Huga Chaveza pospremljeno z zapisom "i'm gonna nationalize the shit outta you", pod sliko pa zapisal: "O glej, Boscarol in Akrapovič širita neresnice o naših zahtevah po obdavčitvi dobička in - pomembneje - grozita s stavko kapitala. Ne, ker za pravičnejši prispevek h zdravju, izobrazbi, mobilnosti, varnosti in nasploh blaginji za slehernika ne bi imela. Ampak ker bogastva, ki si ga prisvajata iz delavskih rok in mozga, nočeta usmeriti drugam kot v lasten žep. Kapitalistično izsiljevanje nacionalnih držav je šolski prikaz omejitev reformističnih politik, kot smo si jih uspeli izboriti v koalicijski pogodbi. Rešitev? #Nationalize!"[20]

Na izjave se je odzvala Obrtna zbornica Slovenije, ki je med drugim Kordiševe izjave označila kot žaljive in nedopustne. Takrat bodoči predsednik vlade Marjan Šarec je zapisal, da vojna med gospodarstvom in politiko ne koristi nikomur in da je zato kdaj bolje česa ne izreči.[21]

Preprečitev deportacije sirijskega imigranta[uredi | uredi kodo]

Decembra 2019 je bil Miha Kordiš eden izmed poslancev, ki so migranta iz Sirije Ahmada Šamija povabili v Državni zbor, s čimer so onemogočili njegovo deportacijo. Šami je bil na poti iz Sirije zavrnjen na slovensko-avstrijski meji, zato so ga nastanili v center za tujce v Postojni, kjer je zaprosil za azil. V skladu z 21. členom uredbe Dublin III. je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije obravnavanje azila predalo Hrvaški. Uredba namreč narekuje, da prošnjo za azil obravnava država, v kateri je migrant vstopil v Evropsko unijo, v tem primer Hrvaška. Ta je zahtevi ugodila, 14. junija istega leta pa je notranje ministrstvo zavrnilo Šamijevo prošnjo za azil. Šamijeva pritožba je bila zavrnjena, s tem pa pravno omogočena deportacija.[22][23]

Poslanci Miha Kordiš (Levica) in Jan Škoberne (SD), Peter Vilfan (DeSUS) ter Jasna Murgel (SMC) so skupaj s predstavniki civilne družbe zavzeli za opustitev deportacije, ki sta jo kasneje podprla tudi predsednik DZ Milan Brglez in takratni predsednik vlade Miro Cerar. Na dan deportacije, 14. novembra, se je Šami s Kordišem in Škobernetom javil na dogovorjenem mestu v migrantskem centru, do predaje Hrvaški pa ni prišlo. Poslanca sta Šamija zato odpeljala v Državni zbor RS, kamor policija brez pooblastila ne sme vstopati. Premier Cerar je nato sporočil, da je deportacija začasno ustavljena, sočasno pa je okaral Kordiševo in Škobernetovo dejanje ter ga označil za "nedopustno in neprimerno".[24] Kriminalisti kasneje niso potrdili kaznivih dejanj pri njunem dejanju.

Odnosi znotraj stranke[uredi | uredi kodo]

Obtožbe nedemokratičnosti znotraj Združene levice[uredi | uredi kodo]

Med združevanjem koalicije ZL v enotno stranko je vodja Demokratične stranke dela na tiskovni konferenci opozoril na konfliktne odnose v koaliciji; TRS in (še posebej) IDS naj bi iz vodenja izključevala ostale koalicijske partnerje (tj. stranko DSD in civilnodružbeno 4. skupino). Med koalicijskimi partnerji ZL naj ne bi bilo koordinacije in komunikacije, IDS naj bi tako samovoljno upravljal spletne komunikacije ZL, poslanska skupina pa naj bi tiskovne konference sklicevala brez predhodnega posvetovanja s partnerji (DSD od prehoda Tomić v TRS ni imela poslanca v poslanski skupini). Na takšno pomankanje interne demokracije in sodelovanja (vključno z neupoštavanjem pobud in predlogov s strani parlamentarnih IDS in TRS, neizponjevanje finančnih dolžnosti do nestrankarske 4. skupine in neupoštevanje koalicijske pogodbe) so opozorili tudi v 4. skupini ZL. IDS naj bi po njegovih besedah zavrnil tudi projekt e-glasovanja, ki bi članstvu omogočil demokratično spletno soodločanje. DSD tako ni vstopila v novo stranko Levica in je s četrto skupino nestrankarskih delov koalicije nadaljevala kot neodvisna stranka pod imenom ZL-DSD. Vodja PS ZL Luka Mesec je očitke zavrnil in izpostavil domnevna nekonstruktivna dejanja DSD, ki so privedla do izključitve iz pogajanj o združevanju, izjave vodje DSD pa označil za izsiljevanje.[25][26][27]

Spori in nepravilnosti znotraj IDS glede združevanja[uredi | uredi kodo]

Na strankarskem kongresu IDS aprila 2016 je prišlo do razkola glede vprašanja združevanja, kar je privedlo do nesklepčnosti kongresa. Nekateri člani so poslanski skupini očitali elitizem in skrb za lastne interese, te pa naj bi pri tem podpirali člani, naklonjeni združitvi. Mesec je trdil, da so mu med kongresom nekateri grozili s fizičnim obračunom in vršilce ali podpornike takšnega početja pozval k odhodu iz stranke.[26] Združitev IDS in TRS v eno stranko je privedla do množičnega odhoda članov IDS, ki so združitvi nasprotovali.[28]

Po kasnejšem poročanju Svet24 naj bi med kongresom Mesec v sodelovanju s tesnim sodelavcem članstvu preprečil glasovanje o združitvi (saj bi članstvo glasovalo proti združitvi, ki ga je zagovarjala poslanska skupina ZL), nato pa člane, ki so proti temu protestirali, lažno obdolžil nasilništva. Glasovanje naj bi bilo na koncu nesklepčno zaradi odhodov članov, razočaranih nad dogajanjem.[29]

O združitvi je stranka IDS ponovno odločala nekaj mesecev kasneje na dopisnem kongresu. Tega naj bi vodstvo stranke izpeljalo, da bi zmanjšalo udeležbo manj aktivnih članov in tako poskušalo doseči odobritev združitve, saj bi sicer večina članstva IDS združitvi nasprotovala. Hkrati pa naj bi se med kongresoma v stranko na novo včlanilo vsaj 50-60 novih slamnatih članov; članstvo naj bi se tako povečalo za 10 %. Mesec naj bi nato (v sodelovanju s partnerko in članico IDS) ponaredil glasu lokalnega odbora Kranj, ki je omogočil vpis novih članov v volilni imenik. Disciplinska komisija IDS naj bi zato v internem postopku odločila, da mora biti Mesec zaradi ponarejanja glasu izločen iz stranke, a je izločitev nato preprečil svet stranke pod vodstvom Mesca.[29]

Odhodi poslancev[uredi | uredi kodo]

Ob odhodu iz stranke je poslanec Matjaž Hanžek kot razloge za odhod navedel nezadovoljstvo nad "nekorektnim in nedemokratičnim načinom združevanja" koalicije ZL v stranko Levica in stranko označil za "ozko skupino posameznikov",[30] poslanec Franc Trček pa med drugim navedel nizko toleranco za samokritiko in drugačna mnenja v vodstvu stranke.[31][32][33]

Strokovni delavci[uredi | uredi kodo]

Ob koncu prvega mandata so strokovni delavci Levice izrazili nezadovoljstvo nad plačilom, obremenjenostjo in slabimi medsebojnimi odnosi s predstavniki stranke. Več strokovnih delavcev je zato delo za stranko opustilo.[34][35][36]

Državnozborske volitve[uredi | uredi kodo]

Državnozborske volitve 2014[uredi | uredi kodo]

Prve volitve takrat nove stranke Združena levica so bile predčasne parlamentarne volitve 2014. Lista se je uvrstila na peto mesto oz. dosegla 52.189 glasov (5,97 %). Prejeli so le 60 glasov (0,01 %) glasov manj od - večkrat omenjeno - največjih konkurentov Socialnih demokratov. Združeni levici je pripadlo šest poslanskih mandat; po enega so dobili v volilnih enotah Kranj, Postojna, Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Novo mesto, Maribor in Ptuj. Poslanca tako niso dobili le v volilni enoti Celje.[37]

Poslanska skupina 2014-2018[uredi | uredi kodo]

  1. Miha Kordiš - Iniciativa za demokratični socializem
  2. Matej Tašner Vatovec - Iniciativa za demokratični socializem
  3. Violeta Tomić - Stranka za trajnostni razvoj Slovenije
  4. Matjaž Hanžek - Stranka za trajnostni razvoj Slovenije*
  5. Luka Mesec - Iniciativa za demokratični socializem
  6. Franc Trček - Iniciativa za demokratični socializem

*5. julija 2017 je zaradi notranjih sporov iz poslanske skupine izstopil poslanec Matjaž Hanžek. Kot glavni razlog je navedel nekorekten in nedemokratičen način združevanja strank Združene levice v Levico.[38]

Državnozborske volitve 2018[uredi | uredi kodo]

Volitev se je stranka že udeležila pod imenom Levica. Kljub temu je na volitvah nastopila tudi stranka Združena levica. Levica je zato v predvolilni kampanji večkrat opozarjala, da ne bi prišlo do zamenjave med strankama. V kampanji je stranka poskrbela za nekolikšno provokacijo, saj je v volilni okraj Grosuplje, kjer kandidira prvak SDS Janez Janša, na listo umestili umetnika Janeza Janšo (nekdaj Emil Hrvatin). Stranka je na volitvah osvojila 81.689 glasov oz. 9,29 % glasov, skupno je pristala na petem mestu. Pripadlo ji je devet poslanskih mest:

Kandidat/ka Število glasov Odstotek Volilna enota Volilni okraj
Violeta Tomić 2.769 23,97 % Ljubljana Center Ljubljana Center
Luka Mesec 3.643 19,10 % Ljubljana Bežigrad Ljubljana Moste - Polje II, Ljubljana Bežigrad II
Matej Tašner Vatovec 1.554 18,76 % Postojna Koper I
Franc Trček* 1.155 16,11 % Maribor Maribor IV
Nataša Sukič 3.375 13,84 % Ljubljana Bežigrad Ljubljana Moste - Polje III, Ljubljana Bežigrad I
Miha Kordiš 2.652 12,27 % Kranj Kranj I, Škofja Loka I
Željko Cigler 1.343 11,81 % Celje Celje II
Primož Siter 828 11,62 % Novo mesto Trbovlje
Boštjan Koražija 782 8,61 % Ptuj Ptuj II

*13. marca 2020 je ob glasovanju o imenovanju 14. vlade Republike Slovenije, poslanec Levice Franc Trček v svojem govoru pohvalil sodelovanje s poslanko iz vrst Slovenske demokratske stranke Jelko Godec v preteklem mandatu.[39] Na socialnih omrežjih je nekaj minut po seji objavil, da je v stranki doživel hladen tuš, saj da naj bi povozil stališče, ju ga je pred njim podal vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec. Slednji je namreč opozoril pred Janševimi avtoritarnimi težnjami, med tem ko je Trček v Državnem zboru rekel, da upa, da je Janša odgovoren politik in bo kritike sprejemal kot dobronamerne.[40] Na socialnem omrežju je v daljšem zapisu opisal še kratko korespondenco z Luko Mescem ter pripisal: "Cenene provokacije s prečrtanimi križi in tuljenje nekoga, kako bo uničil vse države, ker je on nadkomunist, sočasno pa živi v poslanskem stanovanju in mu po plačilu članarine in stroškov ostane lepo čez 2000 EUR, kar številni še sanjati ne morejo, to NI Levica, za katero sem se šest let boril in tudi za njo kandidiral. Prvo je bila kaplja do roba, drugo že čez rob, današnji pogrom pa še dodatna brca."[41] Trček je čez nekaj dni postal član poslanske skupine Socialnih demokratov.

Zastopanost v parlamentu[uredi | uredi kodo]

Evropske volitve[uredi | uredi kodo]

Evropske volitve 2014[uredi | uredi kodo]

Združena levica je na Evropskih volitvah 2014 nastopila prvič. Z 21.985 glasovi oz. 5,47 % je pristala na skupnem sedmem mestu in brez poslanskega mesta. Na listi so bili:

  1. Violeta Tomić
  2. Dušan Plut
  3. Luka Mesec
  4. Jasminka Dedić
  5. Janez Požar
  6. Lara Jankovič
  7. Branimir Štrukelj
  8. Petra Rezar

Evropske volitve 2019[uredi | uredi kodo]

Na evropske volitve se je stranka Levica znova podala z vodilno kandidatko Violeto Tomić. Stranka evropske levice jo je skupaj s špansko-belgijskim politikom Nicom Cuéom potrdila za svoja vodilna kandidata, kar pomeni, da bi ob zmagi Stranke evropske levice, eden od njiju zasedel mesto predsednika Evropske komisije. Mednarodno je nekaj medijske opaznosti Tomićeva prejela zaradi odziva o vprašanju o Krimskem polotoku na Euronews.[42] Na listi Levice so bili:

  1. Violeta Tomić
  2. Sašo Slaček Brlek
  3. Ana Štromajer
  4. Danijel Rebolj
  5. Urška Lipovž
  6. Lovro Centrih
  7. Alma Rekić
  8. Luka Mesec

Lista je s 30.983 glasovi oz. 6,43 % pristala na skupno petem mestu in ni dobila poslanskega mesta. Od kandidatov je največ preferenčnih glasov prejela Violeta Tomič (12.455 glasov), ki je med vsemi preferenčnimi glasovi zasedla 10. mesto.[43] Po tem naj bi prišlo do spora med Tomićevo in Mescem, slednji je to zanikal.[44][45]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. https://www.vecer.com/ids-in-trs-se-bosta-zdruzili-v-stranko-levica-mesec-pricakuje-lep-dogodek-6274196
  2. 2,0 2,1 Toplišek, Alen (2019). "Between populism and socialism: Slovenia's Left party". V Katsambekis, Giorgos; Kioupkiolis, Alexandros (ur.). The Populist Radical Left in Europe. London: Routledge. str. 73–92.
  3. https://www.sta.si/parlamentarne-volitve-2018/2505551
  4. https://europeelects.eu/european-union/slovenia/
  5. https://europeelects.eu/european-union/slovenia/
  6. https://www.reuters.com/article/slovenia-politics/update-1-slovenian-parliament-hopes-to-pick-pm-in-mid-august-speaker-idUSL5N1UN3FR
  7. https://www.france24.com/en/20180806-slovenia-centre-left-parties-try-form-minority-government
  8. 8,0 8,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani stf ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  9. NeDelo, Gorazd Utenkar,. "Levice ni več, zato je tu nova levica". Pridobljeno dne 2018-06-06.CS1 vzdrževanje: dodatno ločilo (link)
  10. "Foto: Največja vseslovenska vstaja do zdaj. Protestiralo 20.000 ljudi". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-06-06.
  11. "Svet24.si - Franc Trček zapušča Levico". Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno dne 2020-04-06.
  12. "Trček zapustil Levico, ker še ni odrasla". Mladina.si. Pridobljeno dne 2020-04-06.
  13. www.rtvslo.si https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-trcek-v-poslansko-skupino-sd-ja/518165. Pridobljeno dne 2020-03-23. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  14. P., N. (30.7.2018). "Poslanec med pogajanji v parlamentu s Titovo majico". 24ur.com. ProPlus. Pridobljeno dne 13.5.2020.
  15. 15,0 15,1 "Ali poslanec Levice res žali verska čustva?". Mladina.si. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  16. "Je poslanec Levice užalil čustva vernikov?". Mariborinfo.com. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  17. "Nova afera: Poslanec Levice užalil čustva vernikov? | Sobotainfo.com". sobotainfo.com. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  18. "Levica". www.facebook.com. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  19. "V družbi Akrapovič bodo bilančni dobiček preusmerili v "bolj predvidljivo okolje"". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  20. N, N. Č , E. (2018-08-30). "Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu". www.slovenskenovice.si. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  21. N, N. Č , E. (2018-08-30). "Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu". www.slovenskenovice.si. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  22. Sodba Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi A. S. proti Republiki Sloveniji
  23. Siol.net - Bo Slovenija begunca iz Sirije deportirala na Hrvaško?
  24. Večer.si - Borut Pahor: Če Sirec Ahmad ostaja v Sloveniji, naj bo to prepričljivo utemeljeno
  25. "Združena levica razpada. Žnidaršič: IDS in Trs odhajata. Mesec: Žnidaršič izsiljuje". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  26. 26,0 26,1 "V IDS-ju po kongresu razklani. Usoda enotne stranke Združena levica še bolj negotova". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  27. Belovič, Zoran Potič, Mario (2015-12-03). "Spopad pragmatičnega in ideološkega dela IDS". www.delo.si. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  28. "STA: Merging of the Left marked by departures from IDS". english.sta.si. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  29. 29,0 29,1 "Svet24.si - VIDEO: Zamajal se mu je stolček, zato je nanovačil sorodnike". Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  30. "Matjaž Hanžek zapušča poslansko skupino Levice, Mesec: izstop spoštujem in obžalujem". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  31. "Trček zapustil Levico, ker še ni odrasla". Mladina.si. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  32. "Večer - Prekipelo mu je zaradi nadkomunistov". www.vecer.com. 2020-03-17. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  33. "Večer - Počilo v Levici. Zapušča jo poslanec Franc Trček. "Te pa pojdi," mu je rekel Luka Mesec". www.vecer.com. 2020-03-13. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  34. "Delavci Levice nezadovoljni, Mesec obljublja zvišanje plač". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  35. "Levica delavcem obljublja boljše plače, medtem pa jih zaradi slabega plačila zapuščajo sodelavci".
  36. "Svet24.si - Raj za peščico poslancev, izkoriščanje za strokovce". Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  37. "Predčasne volitve v državni zbor 2014". volitve.gov.si. Pridobljeno dne 2020-05-06.
  38. "Matjaž Hanžek zapušča poslansko skupino Levice, Mesec: izstop spoštujem in obžalujem". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-05-06.
  39. "Franc Trček izstopil iz Levice; menjave v poslanskih klopeh". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-05-06.
  40. "Franc Trček izstopil iz Levice; menjave v poslanskih klopeh". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-05-06.
  41. "Franc Trček izstopil iz Levice; menjave v poslanskih klopeh". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-05-06.
  42. "Watch: Q: Should Russia hand back Crimea? A: 'Don't know' says EU top job hopeful". YouTube. Euronews. 30.4.2019. Pridobljeno dne 7.5.2020.
  43. volitve.gov.si https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati. Pridobljeno dne 2020-05-07. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  44. "Razkol med radikalci? Tomićeva po katastrofalnem porazu na evropskih volitvah zamrznila članstvo v Levici | Nova24TV". nova24tv.si. 2019-06-12. Pridobljeno dne 2020-05-07.
  45. "Mesec o evropskih volitvah: Ni viharja v stranki". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-05-07.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]