Pojdi na vsebino

Matej Tašner Vatovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Matej Tašner Vatovec
Portret
Poslanec v Državnem zboru
Republike Slovenije
Na položaju
1. avgust 2014 – 10. april 2026
Osebni podatki
Rojstvo6. februar 1983
Koper
Politična strankaLevica (2014–2026)
SD (2026– )
ZakonciMaja Tašner Vatovec
Poklicpolitik

Matej Tašner Vatovec (tudi Matej T. Vatovec), slovenski politik in filozof, * 6. februar 1983, Koper, Slovenija.

Je aktualni poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. Več let je bil vodja poslanske skupine stranke Levica. 6. januarja 2026 je prestopil v Socialne demokrate.[1][2]

Mladost in filozofija

[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v Kopru. Oče je bil zaposlen na Srednji tehniški šoli Koper, mati pa v tovarni Lama Dekani. Obiskoval je Osnovno šolo Janka Premrla - Vojka v Kopru, pozneje pa Srednjo ekonomsko in družboslovno šolo Koper, kjer je pričel prebirati Freuda, Marxa in Nietzscheja. Za tem se je vpisal na novoustanovljeno Fakulteto za humanistične študije v Kopru. V tem času je tudi postal sekretar za izobraževanje pri Študentski organizaciji Univerze na Primorskem ter organiziral izobraževalne projekte, filmske večere, filozofski krožek in podobno.[3] Diplomiral je leta 2006 z diplomskim delom "Pekel so ljudje: teorija pogleda v Sartrovi Bit in nič" (za katero je leta 2007 prejel univerzitetno nagrado Srečka Kosovela).[4]

Po diplomi se je vpisal na podiplomski študij, med tem obdobjem pa je s Karlom Hmeljakom in Borutom Jermanom ustanovil Aktiv F3, neformalno organizacijo, ki je bila namenjena neformalnemu izobraževanju vrstnikov in mlajših generacij ter preseganju aktualne, precej osiromašene kulturne ponudbe. Ime F3 izvira iz Marxove 3. teze o Feuerbachu:

"Materialistični nauk, da so ljudje produkti okoliščin in vzgoje, spremenjeni ljudje torej produkti drugih okoliščin in predrugačene vzgoje, pozablja, da okoliščine spreminjajo ravno ljudje in da mora vzgojitelj sam biti vzgojen. Zato pripelje nujno do tega, da razdeli družbo na dva dela, od katerih je eden vzvišen nad družbo. (Npr. pri Robertu Ownu.)

Sovpadanje spreminjanja okoliščin in človeške dejavnosti je moči dojeti in racionalno razumeti le kot prevratno prakso."[5]

V tem času se je tudi ukvarjal s prevajalstvom, pozneje pa se je zaposlil kot asistent in raziskovalec na Univerzi na Primorskem.[6] V letu 2010 se je v okviru raziskovalne štipendije francoske vlade izpopolnjeval na CIEPFC Arhivirano 2016-09-28 na Wayback Machine. (Centre International d’Etude de la Philosophie Française Contemporaine) v Parizu.[7] Leta 2012 je izšel njegov prevod knjige Pierra Bourdieuja Homo academicus.[8]

Doktoriral je leta 2014 z nalogo "Pozaba domišljije: zgodovinske, filozofske in ekonomske okoliščine za vzpon in padec domišljije kot filozofskega koncepta".

Med drugim je soustanovitelj društva Svarog, kluba neodvisnega filma, režiser, scenarist in fotograf ter soavtor dveh kratkih filmov, (s)Prehod (2006) in V senci (2007).[9]

Politična kariera

[uredi | uredi kodo]
Leta 2017

Na predčasnih volitvah v Državni zbor leta 2014 je kandidiral v volilni enoti 2, v volilnem okraju Koper I, na listi Združene levice, kjer je tudi bil izvoljen.[10] V 7. državnem zboru Republike Slovenije je bil namestnik vodje poslanske skupine Levice in me drugim predsednik Komisije za poslovnik. Bil je tudi član Nacionalne skupine Interparlamentarne unije v Državnem zboru. Ponovno je bil izvoljen za poslanca na predčasnih državnozborskih volitvah 3. junija 2018 in v 8. sklicu državnega zbora opravljal funkcijo vodje poslanske skupine Levica. Na listi Levice je bil izvoljen tudi na državnozborskih volitvah leta 2022 in ponovno zasedel mesto vodje poslanske skupine. V sledečih koalicijskih pogajanjih se ga je nekajkrat omenjalo kot kandidata za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, a je nato ostal v poslanskih klopeh in vodja poslanske skupine Levice.[11][12] Njegova žena Maja Tašner Vatovec je bila imenovana za vodjo kabineta ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca.[13]

Med do sedaj vidnejšemi projekti, ki jih je predlagal, sta priznanje Palestine kot neodvisne države[14] in izenačitev socialnih pravic raznospolnih in istospolnih parov.[14][15]

Vatovčeva aktivnost glede Palestine in pozivi k odzivu mednarodne skupnosti so bili označeni za hipokritično v luči popolne odsotnosti obsodb ruske invazije na Ukrajino (tako po 2014 kot po 2022) in obsodb ruskih vojnih zločinov, politika »zmedenosti in medlosti«, ki jo zagovarja do Ukrajine pa kot točno to nad čemer se zgraža pri Izraelu.[16]

6. januarja 2026 je, takrat še kot vodja poslanske skupine Levica, prestopil v stranko Socialni demokrati. Izstopil je tako iz poslanske skupine kot stranke Levica. Kot razlog je navedel potrebo po združevanju skupnih vrednot politične levice v Sloveniji.[17][18] Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je njegov odhod označila kot izdajstvo stranke iz koristoljubja, ter navedla, da pred odhodom indicev za izstop iz stranke ni pokazal.[19][20] Poslanka Levice Nataša Sukič je po odhodu Tašner Vatovca označila kot "bivšega tovariša", ker sta imela tudi dober odnos, pa da jo je prestop pretresel in šokiral.[21] Ob tem je zapisala, da je prestopil v stranko, znano po aferah v vsakem mandatu, in podpornico zveze NATO in oboroževanja.[22] Z Matejem Tašnerjem Vatovcem je v SD prestopila tudi njegova žena Maja.[23]

Na listi SD je kandidiral na državnozborskih volitvah 2026 v volilnem okraju Koper 1 in ni bil izvoljen.[24]

Zasebno

[uredi | uredi kodo]

Njegova žena je Maja Tašner Vatovec.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Matjaž Han v SD zvabil vodjo poslancev Levice«. N1. 6. januar 2026. Pridobljeno 6. januarja 2026.
  2. ↑ C, G. »Neuradno: Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec naj bi se odločil za prestop v SD«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. januarja 2026.
  3. ↑ Grah, Marija (1. februar 2015). »Osebno z Matejem Tašnerjem Vatovcem: Pobudnik priznanja Palestine«. Delo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. aprila 2016.
  4. ↑ »Fakulteta za humanistične študije«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. junija 2016.
  5. ↑ »Marx o Feuerbachu«. www.marxists.org. Pridobljeno 19. maja 2016.
  6. ↑ Grah, Matija (1. februar 2015). »Osebno z Matejem Tašnerjem Vatovcem: Pobudnik priznanja Palestine«. Delo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. aprila 2016.
  7. ↑ ».: UP FHŠ  :«. www.fhs.upr.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. junija 2016. Pridobljeno 19. maja 2016.
  8. ↑ »Homo academicus: Pierre Bourdieu: 9789612530617: Knjiga | Emka.si«. www.emka.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2016. Pridobljeno 19. maja 2016.
  9. ↑ »Matej Vatovec - Slovenski filmski center, javna agencija«. www.film-center.si. Pridobljeno 19. maja 2016.
  10. ↑ »Portal DZ - Poslanec«. www.dz-rs.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2017. Pridobljeno 19. maja 2016.
  11. ↑ »Vodja poslancev SD bo Prednik, Levice pa Tašner Vatovec«. www.delo.si. Pridobljeno 13. junija 2022.
  12. ↑ »Danes bodo oblikovane poslanske skupine, znani bodo tudi njihove vodje«. Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si. Pridobljeno 13. junija 2022.
  13. ↑ »Žena poslanca Levice je dobila dobro službo pri ministru Mescu«. siol.net. Pridobljeno 13. junija 2022.
  14. 1 2 »Osebno z Matejem Tašnerjem Vatovcem: Pobudnik priznanja Palestine«. www.delo.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. aprila 2016. Pridobljeno 19. maja 2016.
  15. ↑ »Zakonska zveza izenačena za vse«. www.delo.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. aprila 2016. Pridobljeno 19. maja 2016.
  16. ↑ »(KOLUMNA) Hipokrizija ali strateška shizofrenija?«. www.delo.si. Pridobljeno 10. oktobra 2024.
  17. ↑ C, G. »Matej Tašner Vatovec o prestopu k SD-ju: Odločitev ni bila enostavna, ni bila pa sprejeta na mah«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. januarja 2026.
  18. ↑ »(ODZIVI) Prestop Mateja Tašnerja Vatovca v SD: "Izkazal se je kot mož beseda." V Levici so v šoku ...«. Večer. 6. januar 2026. Pridobljeno 6. januarja 2026.
  19. ↑ C, G. »Tašner Vatovec o prestopu k SD-ju: Odločitev ni bila enostavna. Vrečko: Izdal je stranko«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. januarja 2026.
  20. ↑ »Prestop Tašnerja Vatovca v SD popoln šok za Levico. Asta Vrečko: "Stranko je izdal iz osebnih koristi"«. N1. 6. januar 2026. Pridobljeno 6. januarja 2026.
  21. ↑ »Po odhodu Mateja Tašnerja Vatovca v SD vodenje poslancev Levice prevzema Nataša Sukič«. N1. 8. januar 2026. Pridobljeno 8. januarja 2026.
  22. ↑ »V Levici po odhodu Vatovca še vedno presenečeni. Janša: Mesec je naslednji | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 8. januarja 2026.
  23. ↑ K, G. »Tašner Vatovec o prestopu v SD: Ne gre za kupčijo s predsednikom Hanom, to je korak naprej«. rtvslo.si. Pridobljeno 7. januarja 2026.
  24. ↑ »Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?«. MMC RTV-SLO. 23. marec 2026. Pridobljeno 13. aprila 2026.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Matej_Tašner_Vatovec&oldid=6736497«