Univerza na Primorskem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Univerza na Primorskem
Università del Litorale
Universität Primorska Logo.svg
Ustanovljena29. 1. 2003
RektorKlavdija Kutnar
KrajKoper, Obalno-kraška regija, Slovenija
Telefon(05) 61 17 500
Spletna stranhttp://www.upr.si/
UP
Rektorat Univerze na Primorskem

Univerza na Primorskem (italijansko Università del Litorale, angleško: University of Primorska) je po datumu nastanka tretja univerza v Sloveniji. S posebnim zakonom jo je ustanovil Državni zbor Republike Slovenije 29. januarja 2003, 17. marca pa je bila vpisana v register Okrožnega sodišča v Kopru in s tem postala pravna oseba.

Prva rektorica univerze je bila Lucija Čok (2003–07), kateri sta sledila Rado Bohinc (2007–2011) in Dragan Marušič (2011–

2019). Trenutna rektorica je Klavdija Kutnar.

Članice Univerze na Primorskem[uredi | uredi kodo]

Danes Univerza na Primorskem vključuje devet članic (6 fakultet, od katerih imajo 4 sedež v Kopru, ostali dve pa v Izoli in Portorožu), raziskovalni inštitut, univerzitetno knjižnico in študentske domove. . Posamezne fakultete in raziskovalna zavoda imajo svoje knjižnice, torej UP šteje 6 visokošolskih knjižnic.

Visokošolske knjižnice Univerze na Primorskem[uredi | uredi kodo]

Visokošolska knjižnica Fakultete za humanistične študije v Kopru[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Knjižnica je začela delovati v letu 2001, na fakulteti so se v oktobru začela predavanja za prvo generacijo študentov. Sprva je celotna fakulteta gostovala v prostorih pošte na Glagoljaški 8, leta 2007 pa so se vsi skupaj preselili v nove prostore na Titov trg 5.

Fakulteta je v novozgrajeni stavbi, knjižnica pa v prenovljenih prostorih spomeniško zaščitene palače Foresteria, v zgodovinskem jedru Kopra. Zgrajena je po principu prostora v prostoru, kjer se staro, na izviren način prepleta z novim. Krasijo jo restavrirani fragmenti fresk, tako da je z vidika arhitekture zelo zanimiva.

Gradivo in ureditev knjižnice[uredi | uredi kodo]

Knjižnična zbirka obsega približno 9.175 enot gradiva in 28 tekoče naročenih serijskih publikacij (694 enot gradiva).

Knjižnica ima 29 čitalniških mest za uporabnike, na voljo je tudi 14 računalnikov. Uporabniki imajo na razpolago brezžično omrežje Eduroam.

UP PEF
UP Pedagoška fakulteta


Visokošolska knjižnica Fakultete za management in Pedagoške fakultete v Kopru[uredi | uredi kodo]

Notranjost visokošolske knjižnice Fakultete za management in Pedagoške fakultete v Kopru

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Začetek ustanovitve knjižnice, skupaj s šolo, sega v leto 1996, kjer sta bili za knjižnico namenjeni dve pisarni. Sami zaposleni so naredili novi tloris knjižnice.

Leta 2003 se združita knjižnica Pedagoške fakultete in knjižnica Fakultete za management, takrat, ko Pedagoška fakulteta postane del Univerze na Primorskem (do leta 2003 je del Univerze v Ljubljani). Sedež knjižnice je na Cankarjevi 5.

Najprej je bila zaposlena samo ena knjižničarka, katera je bila zadolžena za knjižnico in založbo (prodaja knjig), nato se ji pridruži knjižničar, ki se je zelo dobro znašel v knjižničnem delu, kjer je polovični čas delal na izposoji in polovični čas v založbi. Takrat se knjižnica in založba ločita.

Gradivo in ureditev knjižnice[uredi | uredi kodo]

Knjižnici imata skupaj okoli 30.000 izvodov in 90 različnih naslovov serijskih publikacij. Katero gradivo pripada določeni knjižnici, se razlikuje glede na inventarno številko, saj ima vsaka svojo- inventarna številka za gradivo študentov Fakultete za management se začne s številko 0, medtem ko za gradivo študentov Pedagoške fakultete se začne s številko 4.

Gradiva pošiljajo tudi po pošti izrednim študentom ali študentom, kateri so od drugod in zaračunavajo po ceniku Pošte Slovenije, vendar s tem knjižnica nič ne profitira, je le na uslugo uporabnikom.

Med čitalniškimi gradivi imajo diplomske naloge obeh fakultet, vendar diplomske naloge Fakultete za management od leta 2006 že digitalizirajo.

UP FVZ
UP Fakulteta za vede o zdravju
UP FAMNIT
UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

Knjižnica ima na voljo 11 čitalniških mest z računalniki, med tem ko je en računalnik namenjen katalogu.


Visokošolska knjižnica Fakultete za turistične študije - Turistice v Portorožu[uredi | uredi kodo]

Izposojevalni pult Turistice

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Portoroška Fakulteta za turistične študije Turistica je prva visokošolska ustanova v Sloveniji, ki je nastala po visokih evropskih visokošolskih standardih. Ustanovilo jo je slovensko turistično gospodarstvo kot del evropskega projekta PHARE TEMPUS.

Njena visokošolska knjižnica deluje od leta 1996. Turistica izobražuje na prvi stopnji kadre za delo v turističnih podjetjih, destinacijskih organizacijah in s turizmom povezanih dejavnostih, ter na drugi stopnji v trajnostni razvoj in mednarodno okolje usmerjene magistre turizma.

V letu 2010 je fakulteta razvila tudi doktorski študij, ki bo usmerjen v inovativnost na področju turizma. Sodeluje kar s 54 partnerskimi institucijami v Evropi in v svetu.

Gradivo in ureditev knjižnice[uredi | uredi kodo]

Knjižnična zbirka vsebuje približno 14.000 enot gradiva, večinoma so monografije in 150 naslovov serijskih publikacij, od tega je 54 naslovov tujih.

UP FTŠ - Turistica
UP Fakulteta za turistične študije - Turistica

Knjižnica ima na voljo 31 čitalniških sedežev in 4 računalnike.


Visokošolska knjižnica za Tehniko, medicino in naravoslovje v Kopru[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Knjižnica TeMeNa ima sedež na Glagoljaški 8, v Kopru. Začela je delovati leta 2008 v okviru Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT) ter Primorskega inštituta za naravoslovne in tehnične vede Koper (UP PINT) Univerze na Primorskem.

Je tudi informacijski center za znanstveno in strokovno informiranje, ki posreduje informacije iz strokovnih področjih tehnike, matematike in naravoslovja.


Visokošolska knjižnica Visoke šole za zdravstvo v Izoli[uredi | uredi kodo]

Knjižne omare Visokošolske knjižnice Visoke šole za zdravstvo v Izoli

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Knjižnica UP VŠZI je pričela delovati v študijskem letu 2005/2006 z namenom podpore študijskemu in raziskovalnemu procesu na UP VŠZI. Namenjena je študentom, visokošolskim učiteljem, ostalim zaposlenim na UP VŠZI ter drugim uporabnikom

Gradivo in ureditev knjižnice[uredi | uredi kodo]

Zbirka knjižnice šteje 5426 enot knjižničnega gradiva z različnih področij. Knjižnica uporabnikom nudi širok izbor slovenskih in tujih znanstvenih ter strokovnih revij.

Iz računalnikov na Visoki šoli za zdravstvo Izola je možen tudi dostop do gradiva v elektronski obliki; do zbirk podatkov, kot so CINAHL, Wiley Online Library, The Cochrane Library (nudi klinične študije), SpringerLink, Proquest itd. Vse gradivo je v prostem pristopu. Knjižnica je del slovenske vzajemne bibliografsko-kataložne baze podatkov (COBIB.SI) in s tem tudi del virtualne knjižnice Slovenije (COBISS.SI).

V tihi čitalnici sta na voljo uporabnikom dve računalniški mesti za študij ter v preddverju knjižice je na voljo še šest računalnikov za delo študentov.

Visokošolska knjižnica Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru[uredi | uredi kodo]

Pogled na monografije v Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru
Pogled na serijske publikacije v Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Konec leta 1994 je bilo ustanovljeno Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, ki je začelo z rednim delom leta 1996. Do ustanovitve Univerze na Primorskem leta 2003, je bila prvotna knjižnica Znanstveno-raziskovalnega središča javni raziskovalni zavod v starih prostorih, na naslovu Garibaldijeva 18.

Začasno, zaradi prostorske stiske, imajo razdeljena izposojališča v Piranu in v Kopru, na Garibaldijevi 1. Statusno spada med visokošolske zavode, po karakterju pa spada med specialne knjižnice.

Gradivo in ureditev knjižnice[uredi | uredi kodo]

V knjižnici količina gradiva še vedno raste (leta 2003 so imeli četrtino gradiva manj kot imajo sedaj). Na leto dobijo tudi okoli 2000 izvodov dara od raziskovalcev. Naročenih imajo do 170 tekočih naročenih revij, od tega jih 12 kupijo (3 slovenske in 9 tujih), ostalo je zamenjava ali dar raziskovalcev. Od leta 1996 je ZRS soizdajatelj revije Annales, ki objavlja znanstvena dela s humanistično in družboslovno vsebino. Temeljno geografsko območje, ki ga revija pokriva, je mediteranska Slovenija ter vsebine, ki se na podlagi interdisciplinarnih in primerjalnih preučevanj povezujejo s sredozemskimi deželami.

Največji prostor je čitalnica, kjer se odvijajo sestanki, predavanja ipd. V tem prostoru imajo monografije »dom« v levem predelu prostora, serijske publikacije pa v desnem (zunaj je le zadnja številka serijske publikacije). Diplomske naloge, raziskovalna dela so v pisarni, zaradi prostorske stiske.

Dejavnosti in storitve knjižnic v okviru Univerze na Primorskem[uredi | uredi kodo]

Vseh šest visokošolskih knjižnic izvaja knjižnično dejavnost predvsem v podporo študijskemu in znanstveno-raziskovalnemu delu svojih matičnih ustanov, drugih članic UP, vključene so prav tako v COBISS.

Knjižnice opravljajo tudi medknjižnično izposojo, kar pomeni, da lahko dokumente uporabniki naročijo neposredno iz kataloga, preko spletnega obrazca, po elektronski pošti, osebno v knjižnici ali po faksu ter naročeno gradivo dvignejo osebno ali dobijo po pošti.

Knjižnični informacijski sistem UP svojim uporabnikom nudi dostop do elektronskih virov, podrobneje naštetih in kratko opisanih v nadaljevanju. Dostop do posameznega elektronskega vira (razen DOAJ) je možen le iz računalnikov, ki sestavljajo del fiksnega omrežja UP:

  • EBSCOhost/eIFL Direct (Electronic Information for Libraries Direct)
  • Emerald Management Xtra služi za iskanje znanstvene in strokovne literature ter branje člankov s področij managementa, trženja, tehnike, izobraževanja in bibliotekarstva
  • ProQuest (ProQuest online information service) je servis, ki omogoča ločeno ali istočasno iskanje po bazah podatkov ABI/INFORM Global, ProQuest Computing, Proquest Telecommunications, ProQuest Social Science Journals in Wilson Social Sciences Abstracts
  • SpringerLink omogoča dostop do znanstvenih revij iz področij biomedicine, naravoslovja, medicine, fizike, matematike, informatike, humanistike in ekonomije
  • Servis Wiley InterScience omogoča online dostop do elektronskih verzij revij založbe Wiley, ki jih ima katerakoli od članic slovenskega konzorcija naročene v tiskani verziji
  • Sage Premier v polnem besedilu iz več kot 480 znanstvenih časopisov založbe Sage. Članki so na voljo za čas od leta 1999 dalje, tematsko pa posegajo na področja družboslovnih ved, humanistike, tehnike in medicine
  • Science Online omogoča dostop do polnega besedila člankov spletne izdaje revije Science od leta 1997 dalje
  • DOAJ (Directory of Open Access Journals) je servis, ki omogoča brezplačen dostop do približno 800 znanstvenih in strokovnih časopisov v polnem besedilu. Namen Direktorija, ki so ga osnovali pri Lund University na Švedskem, je predstavitev kakovostnih časopisov iz vseh znanstvenih področij in v različnih jezikih
  • Servis Web of Science kot del spletnega portala ISI Web of Knowledge omogoča online dostop do treh multidisciplinarnih bibliografskih podatkovnih zbirk: Science Citation Index Expanded (medicina, tehnika, naravoslovje), Social Sciences Citation Index (družboslovje) in Arts & Humanities Citation Index (umetnost in humanistika)


Študentski svet[uredi | uredi kodo]

Študentski svet je organ Univerze na Primorskem, katerega člani so študenti UP. Obravnava vse zadeve, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, ki izhajajo iz področne zakonodaje ali internih aktov UP, in daje pristojnim organom univerze mnenje o njih. Tesno sodeluje s študentskimi sveti članic in tako preko njih izvaja določene aktivnosti, kot so obveščanje študentov, pomoč pri raznih postopkih in druge aktivnosti. Skupaj s Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem pomaga pri izvajanju obštudijskih dejavnosti. Vizija Študenstkega sveta UP je postati reprezentativen organ študentov UP, ki mu bodo študentje zaupali in bo imel dovolj veljave, da bo lahko uresničeval svoje cilje in zagotavljal študentom njihove pravice.

Mednarodno sodelovanje[uredi | uredi kodo]

Od oktobra 2004 je UP članice dveh mednarodnih združenj:

  • IMHE/OECD – Institutional Management in Higher Education/Organisation for Economic Co-operation and Development
  • EUA – European Univesity Association

Univerza je vpeta v programe Evropske komisije (Socrates, Erasmus, Leonardo da Vinci, Jean Monnet) in drugi programi (CEEPUS, Jadransko-jonska pobuda).


Literatura, viri[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]