Jonatan Vinkler

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jonatan Vinkler
Jonatan Vinkler.jpg
Jonatan Vinkler
Rojstvo30. julij 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (44 let)
Celje
Alma materKarlova univerza v Pragi, Univerza v Ljubljani
Pomembne nagradePrešernova nagrada za študente FF (1999)

Jonatan Vinkler, kulturni in literarni zgodovinar, editolog, urednik ter univerzitetni učitelj, * 30. julij 1975, Celje, Slovenija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Po končani Srednji tehniški šoli v Celju se je vpisal na dodiplomski študij slovenskega jezika in književnosti ter primerjalnega slovanskega jezikoslovja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je Zoisov štipendist, za diplomo o Slovanskem narodopisu Pavla Josefa Šafaříka pa je leta 2000 prejel Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za leto 1999. Že med študijem v Ljubljani se je s področja češke književnosti, slavistike in editologije večkrat izpopolnjeval na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi, kjer je 2001. je na Oddelku za vzhodnoslovanske študije in slavistiko uspešno opravil rigorozne izpite ter obranil doktorsko disertacijo (rigorozní práce) z naslovom Pavel Josef Šafařík, Slovanský národopis a slovinská kultura, Karlova univerza pa ga je še isto leto promovirala v univerzitetni naziv doctor philosophiae (PhDr.). Konec leta 2004 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo Češko-slovenski in slovensko-češki slovstveni stiki v 19. stoletju in bil nato leta 2005 promoviran v naziv doktorja znanosti s področja literarnih ved.

Kot vabljeni predavatelj je nastopil na več znanstvenih konferencah doma in v tujini, poleg raziskovalnega dela se je uveljavil kot projektni vodja, lektor, urednik in občasni oblikovalec knjižnih izdaj. Med ostalim je doslej delal oz. še vedno dela za Slovensko filharmonijo, Založbo Novo revijo, Društvo slovenskih skladateljev, SIGIC, Rokus in Pedagoški inštitut v Ljubljani. Je glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja. V omenjeni zbirki je izdal tretjo (2005), četrto (2006) in peto knjigo (2009). Trenutno je zaposlen na Univerzi na Primorskem v Kopru, kjer je opravil podoktorski študij s področja starejše slovenske književnosti (slovensko protestantsko slovstvo 16. stoletja) in bil leta 2007 izvoljen v naziv univerzitetnega docenta za slovensko književnost na Fakulteti za humanistične študije; le-tam še vedno tudi predava. Raziskovalno ga priteguje predvsem kulturna, slovstvena in intelektualna zgodovina Srednje Evrope od 16. do 19. stoletja.

V letu 2009 je ob infrastrukturni podpori Pedagoškega inštituta razvil izvirno platformo za digitalno izdajanje najzahtevnejših knjižnih projektov Digitalno knjižnico, ki jo uredniško in oblikovalsko oskrbuje skupaj s Heleno Čebul (oblikovanje), Igorjem Ž. Žagarjem, Janjo Žmavc in Alenko Gril.

V prostem času posveča svojo refleksivno in poustvarjalno pozornost predvsem klasični vokalni glasbi; študira solopetje pri znanem slovenskem opernem in koncertnem tenoristu in pedagogu prof. Marjanu Trčku.

Pomembnejše objave[uredi | uredi kodo]

Monografije

  • Posnemovalci, zavezniki in tekmeci. Češko-slovenski in slovensko-češki kulturni stiki v 19. stoletju. Annales, Koper 2006. (COBISS)
  • Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje: podobe iz evropskih in "slovenskih" imaginarijev 16. stoletja. Pedagoški inštitut, Ljubljana 2011. (COBISS)
  • Zbrana dela Primoža Trubarja III: Articuli oli deili te prave, stare vere kersčanske (1562), Cerkovna ordninga (1564), Ta slovenski kolendar, kir vselei terpi (1557, 1582). Transkribiral, prevedel, uredil in spremno študijo napisal Jonatan Vinkler. Rokus, Ljubljana 2005. (COBISS)
  • Zbrana dela Primoža Trubarja IV: Ena molitov tih kersčenikov (1555), Ene duhovne peisni (1563), Ena duhovska peissen zupber Turke (1567), Eni psalmi, ta celi catehismus (1567), Ta celi catehismus, eni psalmi (1574), Try duhovske peissni (1575), Ta pervi psalm (1579). Transkribiral, prevedel, uredil in spremno študijo napisal Jonatan Vinkler. Rokus, Ljubljana 2006. (COBISS)
  • Primož Trubar: študije k zbranim delom I-IV (skupaj z Igorjem Grdino in Faniko Vrečko). Nova revija, Ljubljana 2007, 2008. (COBISS)
  • Zbrana dela Primoža Trubarja V: Ta celi psalter Davidov (1566). Transkribiral, prevedel, uredil in spremno študijo napisal Jonatan Vinkler. Rokus, Ljubljana 2009.
  • Zbrana dela Primoža Trubarja VI: Ta celi Novi testament 1582 (skupaj s Faniko Krajnc - Vrečko). Transkribirala, prevedla in spremno besedo napisala Fanika Krajnc-Vrečko ; opombe in komentarje napisali Fanika Krajnc-Vrečko, Edi Vrečko in Jonatan Vinkler. Pedagoški inštitut, Ljubljana 2010. (COBISS)

Poglavja v monografijah in znanstveni članki

  • František Ladislav Čelakovský – teksti, znaki, razmerja in pomeni. Slavia (Praha), 2001, roč. 70, sešit 1. (COBISS)
  • Prešeren v češkem prevodu - znaki in pomeni: (19. stoletje: Čelakovský, Penížek, Borecký). V: Prevajanje Prešerna: 26. prevajalski zbornik = proceedings of the Association of Slovene Literary Translators, volume 26, (Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 26). Ur. Martina Ožbot. Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Ljubljana 2001. (COBISS)
  • Tisk a papír jsou výborné: Prešeren a Mácha v sevření nacionalismu. V: Komunikace a izolace v české kultuře 19. století: sborník příspěvků z 21. ročníku Sympozia k problematice 19. století, Plzeň, 8.-10. března 2001. Ur. Kateřina BLÁHOVÁ. 1. vyd. KLP, Praha 2002. (COBISS)
  • Prevajanje v srednjem veku - med translatio fidei, imperii et studii. V: Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil: 27. prevajalski zbornik = Proceedings of the Association of Slovene Literary Translators, volume 27, (Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 27), (Obdobni pristop, 1). Ur. Martina Ožbot. Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Ljubljana 2002. (COBISS)
  • Biedermeier ve Slovinsku: poměry a vztahy, ideály a představy. V: Biedermeier v českých zemích. Helena Lorenzová in Taťána Petrasová. KLP, Praha 2004.
  • Josef Dobrovský a jeho recepce u Slovinců – znaky a významy. V: Josef Dobrovský: fundator studiorum slavicorum. Ur. Vladimir Vavřínek, Hana Gladková in Karolína Skwarska. Slovanský ústav AV ČR, Praha 2004. (COBISS)
  • Simonitijev pesnik Kajuh. Med literarnostjo in utilitarnostjo: iztočnice k estetski umestitvi Kajuhove poezije. V: Rado Simoniti, pevec Goriških Brd. Ur. Jonatan Vinkler. Kulturni dom Nova Gorica, Nova Gorica 2008. (COBISS)
  • Razgledi po srednjeveški in renesančni misli o prevajanju Svetega pisma. V: Studia Iustinopolitana, 2008, leto 1, št. 1. (COBISS)
  • Primož Trubar in schwenckfeldijanstvo. V: Vera in hotenja. Študije o Primožu Trubarju in njegovem času. Ur. Sašo Jerše. Slovenska matica, Ljubljana 2009, str. 243-254 (COBISS).
  • Criste, zaterri Turke inu papežnike!: podobe Turkov, turškega in muslimanskega v delih Primoža Trubarja. V: Stati inu obstati. Revija za vprašanja protestantizma 2009, št. 9/10, str. 136-166. (COBISS).
  • Na razsvitu - Bogumila Vošnjaka zgodnja percepcija ruske družbe, politike in diplomacije = Na rassveme - Bogumila Vošnjaka rannee vosprijatne russkogo občestva, politiki i diplomatii = Na úsvitu Bogumila Vošnjaka - raná percepce ruské společnosti, politiky a diplomacie. V: Slovenski diplomati v slovanskem svetu (Studia Diplomatica Slovenica, Personae, 3). Mengeš: Center za evropsko prihodnost: = Centr evropejskogo buduščego: = Centrum pro evropskou budoucnost; Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti: = Naučno-issledovatel´skij centr Slovenskoj akademii nauk i iskusstv: = Vědecko-výzkumné středisko Slovinské akademie věd a umění, 2010, str. 59-73, 213-231, 378-392. (COBISS)
  • "Medkulturni dialog" Evropske komisije kot nova verska toleranca in patent Jožefa II., imenovan "tolerančni" (1781). V: Šolsko polje : revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja Letn. 21, št. 5/6 (2010), str. 27-97. (COBISS).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]