Akvarij Piran

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Akvarij Piran
Acquario di Pirano
Nastanek1964
UstanoviteljDruštvo akvaristov slovenske obale
SedežKidričevo nabrežje 4, Piran
LastnikMinistrstvo za šolstvo
Ključni ljudje
Manja Rogelja
(strokovna vodja)
Spletna stranaquariumpiran.si

Akvarij Piran (it. Acquario di Pirano) je javni morski akvarij v Piranu, ki deluje od leta 1964. Stoji nasproti Pomorskega muzeja, neposredno ob notranjem mandraču piranskega pristanišča.[1] Je del Centra znanosti Univerze na Primorskem.[2] Od leta 2016 ga vodi veterinarka Manja Rogelja.[3]

Usmerjen je v prikazovanje biotske raznovrstnosti slovenskega morja. Ima 26 bazenov, njihov skupni volumen pa je desetkrat večji od tistega pred obnovo. Največji, 11-000 litrski in od zgoraj odprti bazen, je vzidan v tla in predstavlja dom za največje ribe. Po prostornini mu sledi 6.500-litrski bazen, ki prikazuje skalni greben, največ bazenov pa je 250-litrskih.Na ogled je 140 različnih vrst morskih organizmov. Najštevilčnejša je skupina rib, ki je sestavljena iz 60 različnih vrst.[4]

Pred letom 1991 je akvarij obiskalo do 60.000 obiskovalcev na leto, med njimi veliko hrvaških šolarjev, nato se je obisk prepolovil.[5] Večino obiskovalcev predstavljajo družine, otroci in mladina.[4] Poleg Nemcev in Madžarov je največ Slovencev, italijanski obiskovalci so redki.[6] Januarja vsako leto je akvarij zaprt zaradi vzdrževalnih del.[7]

V zadnjih letih so se poleg piranskega s finančnimi težavami soočili tudi ostali slovenski akvariji. V ljubljanski Šiški, v Alešovčevi ulici, je po smrti Antona Marjana Kresala prenehal delovati njegov več kot 60 let star akvarij, katerega zapuščino so svojci predali mariborskemu akvariju in terariju. Idrijski Akvarij M Valterja Majnika, ki se je za prodajo odločil zaradi visoke izgube, se je tudi za idrijsko občino po nekaj letih izkazal za vrečo brez dna, zato ga je za 8000 evrov prodala ljubljanski družbi iz kroga podjetnika Sergeja Racmana, ki pa rib ni prevzela, zato so jih vzeli akvaristi iz puljske Verudele.[8][9][10][11]

Zgodovina in upravljanje[uredi | uredi kodo]

Začetek in zaposleni[uredi | uredi kodo]

Ustanovljen je bil leta 1964, ko je Društvo akvaristov slovenske obale dobilo gradbeno dovoljenje za prenovo prostorov v pritličju stare zgradbe Pomorske in ribiške šole (nekdanja carinarnica). Popolnoma je zaživel leta 1968, ko se je ponovno odprl po dveh letih in prešel pod upravo Srednje pomorske šole Portorož, ki ga je dobila od piranske občine. Od takrat je bil v njem edini zaposleni Zvonimir Kralj, akvarist in potapljač, ki je skrbel za delovanje celotnega akvarijskega sistema. Kralj je sam skrbel za obnavljanje in širjenje akvarija, prehrano živali in ostalo. Tam je delal do leta 1998. Kasneje je tam delal Valter Žiža. Ustanova ni prejemala podpore. Živali se ni kupovalo. Ribiči so prinašali zanimive primerke.[1][12][13][14][15][16][17][18]

90-ta[uredi | uredi kodo]

Leta 1996 so prenovili pročelje in dobili novo plovilo. Takrat je bil akvarijski sistem sestavljen iz črpališča sveže morske vode, cevnega razvoda s črpalkami, višinskega rezervoarja in petindvajsetih različnih akvarijskih bazenov. Dve izmenično delujoči električni črpalki sta potiskali svežo morsko vodo iz morja po ceveh v 4000-litrski rezervoar na podstrešju. Akvarij ni imel posebnih filtrov za morsko vodo in pozimi ni bil v celoti ogrevan, zato je bil odvisen od razmer v vodah Piranskega zaliva. V prvem nizu 300-litrskih stenskih akvarijev so bile na ogled življenjske združbe skalnih plitvin in združbe organizmov peščenega dna. V osrednjem, največjem, 2000-litrskem stenskem bazenu so prevladovali ugorji (gruji), brancini, ciplji glavači (skočci) in v Sloveniji zelo redka velika kirnja. V naslednjem nizu 100-litrskih stenskih akvarijev so bile prikazane značilne združbe morskega detritnega dna in muljastnega ali blatnega dna. V drugem razstavnem prostoru so bile v velikem ovalnem talnem bazenu na ogled npr. želve karete, morski psi trneži in navadni morski psi - mustelusi. V preostalih šestih 300-litrskih stenskih bazenih so bile orade, ovčice, riboni, volčiči in zlatorepke - zlati ciplji.[1]

Po letu 2000[uredi | uredi kodo]

Leta 2001 je imel akvarij milijonsko izgubo. Pred obnovo je stavba, v kateri je bila poleg akvarija uprava družbe Hoteli Piran, razpadala. Streha in bazeni so puščali. Januarja 2007 so domačini zbrali podpise proti selitvi na drugo lokacijo.[18][19][5]

20. marca 2007 so minister za šolstvo in šport Milan Zver, piranski župan Tomaž Gantar in direktorica Hotelov Piran Ana Žerjal podpisali pismo o nameri za prenovo. Ministrstvo je financiralo prenovo notranjosti akvarija. Stavbo so porušili in na novo zgradili.[20][21][5]

Med letoma 2007 in 2009 je bil akvarij zaradi obnove zaprt. Javni del je pridobil dodatni prostor, zračnost, nove sanitarije in osvetlitev, prilagodili so ga gibalno oviranim osebam. Na novo so zasnovali sistem oskrbe z morsko vodo, tako da akvarij ni več neposredno povezan z morjem, kar je prej predstavljalo težave glede temperature in čistoče vode, zaradi česar je bil akvarij odprt samo poleti. Danes deluje kot zaprt sistem s čistilnim filtrom in penilnikom, ki vodi dodaja dodaten kisik. Ima sistem za hlajenje in segrevanje vode, ki omogoča odprtost čez vse leto.[4]

Konec leta 2014 je akvarij prevzel svoj novi, 8,60 m dolgi in 3,1 m široki delovni čoln Šibenik 800 z oznako PI - 46 in napisom GEPŠ Piran Akvarij, ki ga je na podlagi razpisa za 12.000 evrov kupil v šibeniški ladjedelnici Dukič. 85 odstotkov zneska je prispeval ribiški sklad EU, ostalo pa Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran. Pred tem so do leta 2008 uporabljali lesen 6-metrski čoln, ki je postal neprimeren za uporabo, kasneje pa so si pomagali s sposojanjem plovila od piranskih gasilcev ali pa od piranskega ribiča in njihovega sodelavca Gorazda Lazarja.[22][23]

Predaja akvarija Univerzi na Primorskem[uredi | uredi kodo]

Leta 2022 je akvarij Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v imenu Vlade Republike Slovenije brezplačno predalo v upravljanje Univerzi na Primorskem (UP). To ga je rešilo pred zaprtjem, saj Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran (GEPŠ), pravna naslednica Srednje pomorske šole Portorož, ni imela več sredstev zanj in ni mogla zaprositi zanje, saj že desetletja ni več izvajala izobraževalnega programa ribištva in se je upravljanje akvarija štelo za tržno dejavnost. Poleg vstopnin je denar prišel še od prijav na projekte. Akvarij tudi ni prejel finančne pomoči v okviru protikoronskih ukrepov. Takrat so bili tam trije zaposleni, ki so predstavljali 60 odstotkov 9000 evrov mesečnih stroškov, ki niso vključevali večjih popravil in investicij. Zadnjih sedem let je večina denarja pišla iz evropskih projektov in evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Ti projekti so poleg ribiškega čolna financirali nov bazen, izdajo knjige, postavitev interaktivnih zaslonov ter delavnice po vrtcih in šolah. Piranska občina se je težav zavedala in opozorila, da je lastnik akvarija ministrstvo za šolstvo. [24][25][26][17]

V rednem zimskem zaprtju 2022 so obnovili predvsem del za obiskovalce, trgovinico s spominki in začeli z izdelavo interaktivnega otroškega kotička. Prostore so pobarvali v morske odtenke.[27][28] Maja 2023 je UP objavila razpis za oddajo prodajnega mesta v stavbi akvarija. Poudarek je bil na zmanjševanju obremenitve okolja s plastičnimi odpadki in spodbujanju prodaje lokalnih in okolju prijaznih izdelkov iz naravnih materialov. Prednost so imeli ponudniki s čim večjim deležem trajnostnih in eko izdelkov ter prodajnimi artikli, povezanimi z morsko tematiko in dejavnostjo akvarija.[29][7]

Poštne znamke[uredi | uredi kodo]

Pošta Slovenije je leta 2013 v sodelovanju z akvarijem izdala serijo štirih slanih znamk oblikovalca Matjaža Učakarja, ki predstavljajo črnika, zlatega ciplja, sipo in glavato kareto. Oktobra 2022 je izdala znamko z motivom morske cvetače, aprila 2023 pa z motivom morskega konjička.[30][31][32]

Kontroverzitete[uredi | uredi kodo]

Novinarka RTV Slovenija Eugenija Carl je leta 2016 trdila, da je v morju pred hotelom Piran našla slabotno želvo ter da se je Manja Rogelja na klic nekaj minut pred 23. uro v nedeljo neprimerno odzvala. Rogeljeva je odgovorila, da jo je klic prebudil ter da je zaposleni iz akvarija 10 minut po klicu ugotovil, da je žival mrtva. Šlo je za kareto, ki je imela pet velikih in globokih ureznin, možno posledico stika s propelerjem večje tovorne ali potniške ladje.[33]

Neuradne informacije so bile drugačne in sicer naj bi se želva nahajala v morju pred izhodom na teraso hotela. Hotelski uslužbenci naj bi bili tam še najmanj eno uro in jo obsvetljevali z lučko in skupaj z receptorjem naj ne bi videli nikogar, ki bi se ukvarjal z živaljo. V hotelu Piran dogodka do razjasnitve vseh okoliščin dogodka niso želeli komentirati.[33]

Rogeljeva je še pojasnila, da bi v primeru, da bi bila želva še živa, poklicali veterinarja Zlatka Goloba iz Mute, ki ima edini državno koncesijo za delo z zaščitenimi prostoživečimi vrstami živali, in ki se po sklenjeni pogodbi z akvarijem v Piran sam pripelje, zaradi česar akvariju ni treba več voziti svojih živali na Koroško.[33]

Tilen Genov, predsednik društva za raziskovanje in varstvo delfinov v slovenskem morju Morigenos, je dejal, da so v piranskem akvariju rehabilitirali veliko želv in da niso neskrbni.[33]

Galerija[uredi | uredi kodo]

  • Vhod v piranski akvarij.
    Vhod v piranski akvarij.
  • Ladijska artilerija pred piranskim akvarijem.
    Ladijska artilerija pred piranskim akvarijem.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Bernetič, Vladimir (avgust 1996). "Izlet v Neptunovo kraljestvo". Aquarium Piran. Gea. letnik VI., priloga št. 7. ur.: Marjana Hönigsfeld Adamič. ISSN 1318-8704
  2. ↑ »O nas«. Akvarij Piran. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  3. ↑ »ROGELJA, Manja«. Obrazi slovenskih pokrajin. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 GRGIČ, Nika, 2022, Razvoj IKT interpretacijskih tabel v akvariju Piran : zaključni projekt [na spletu]. Diplomsko delo. Portorož : Univerza na Primorskem. [Dostopano 8 avgust 2023]. Pridobljeno s: https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=18189
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 Brezovnik, Alenka (28. april 2008). »V piranskem akvariju odkrili karanteno«. Dnevnik. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  6. ↑ SLO, T. H. , Dean Jelačin/TV (15. julij 2020). »Piranski akvarij prepričuje tudi s (pol)nočnimi obiski«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  7. ↑ 7,0 7,1 »JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO PRODAJNEGA MESTA V AKVARIJU PIRAN«. upr.si. Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2023. Pridobljeno 9. avgusta 2023.
  8. ↑ Bucik Ozebek, Nataša (7. julij 2021). "Usoda akvarija Piran: Alarm za 2000 morskih živalic". Nedeljski Dnevnik. št. 27. l. 60. str. 19.
  9. ↑ Rokavec, Živa (11. junij 2015). »Skriti kotički Ljubljane: V akvariju sredi Šiške živijo eksotične vrste rib, rakov in tudi želve«. Dnevnik. Pridobljeno 9. avgusta 2023.
  10. ↑ Alič, Vanja (7. marec 2015). »Akvarij M: Mlinski kamen ali turistična zanimivost?«. Dnevnik. Pridobljeno 9. avgusta 2023.
  11. ↑ Dragoš, Saša (24. november 2010). »Idrijski akvarij je rešen najhujšega«. Primorske Novice. Pridobljeno 9. avgusta 2023.
  12. ↑ "Slovesna otvoritev asfaltirane gorske ceste Bovec-Predel". Primorski dnevnik (13. avgust 1968), letnik 24, številka 7077. str. 5. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  13. ↑ "Akvarij v Piranu". Primorski dnevnik (1. oktober 1970), letnik 26, številka 7714. str. 4. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  14. ↑ »OD SLOVENSKE TRGOVSKE POMORSKE AKADEMIJE DO GEPŠ«. geps.si. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  15. ↑ »"V morju sem našel denarnice, očala, mobitele, pa tudi protezo"«. Dnevnik. 6. januar 2014. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  16. ↑ Cmrečnjak, Danica (25. september 2002). »Poginile ribe v akvariju«. Dnevnik. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  17. ↑ 17,0 17,1 Levičnik, Vesna (2. junij 2021). "Piranskemu akvariju grozi zaprtje". Dnevnik, št. 125, str. 7
  18. ↑ 18,0 18,1 Cmrečnjak, Danica (11. januar 2005). »Zaradi slabe strehe že dvakrat poplave«. Dnevnik. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  19. ↑ Kandare, Ana (21. februar 2007). »Piranski akvarij bo reševalo ministrstvo«. Dnevnik. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  20. ↑ »Minister Zver v akvariju«. Dnevnik. 20. marec 2007. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  21. ↑ »Stavbo akvarija bodo najprej porušili«. Dnevnik. 21. marec 2007. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  22. ↑ Mužič, Janez (13. januar 2015). »Piranski akvaristi prevzeli nov čoln«. regionalobala.si. Pridobljeno 9. avgusta 2023.
  23. ↑ »ŠOLSKA PLOVILA IN ČOLNARNA«. www.geps.si. Pridobljeno 9. avgusta 2023.
  24. ↑ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (10. januar 2022). »Akvarij Piran v upravljanju Univerze na Primorskem«. gov.si. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  25. ↑ »V PIRANU PODPISALI SPORAZUM ZA REŠITEV AKVARIJA: Od sedaj v rokah primorske univerze (FOTO)«. regionalobala.si. 19. oktober 2021. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  26. ↑ »AKVARIJ PIRAN S PONEDELJKOM TUDI URADNO V ROKE PRIMORSKE UNIVERZE: "V ponudbo ne bomo bistveno posegali, posodobitve se bodo zgodile v zakulisju"«. regionalobala.si. 7. januar 2022. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  27. ↑ »AKVARIJ PIRAN ZNOVA ODPRL VRATA: Obnovljen del za obiskovalce, v njem tudi interaktivni kotiček za otroke (FOTO)«. regionalobala.si. 18. marec 2022. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  28. ↑ Levičnik, Vesna (25. marec 2022). "Piranski akvarij so prenovili". Dnevnik. št. 70. str. 10
  29. ↑ »VAS ZANIMA PRODAJNO MESTO: Objavljen je javni razpis v Akvariju Piran«. regionalobala.si. 10. maj 2023. Pridobljeno 9. avgusta 2023.
  30. ↑ »Tokrat na znamki in razglednici Akvarija Piran njegov simbol«. upr.si. 20. april 2023. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  31. ↑ Šuligoj, Boris (27. september 2013). »Pošta Slovenije izdala prve slane znamke na svetu«. old.delo.si. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  32. ↑ Č, Ž E. (16. oktober 2022). »Novo znamko krasi podoba morske cvetače«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  33. ↑ 33,0 33,1 33,2 33,3 »(NE)ODGOVORNOST VODJE AKVARIJA PIRAN: Ranjene želve v Piranu lahko oskrbi le veterinar iz Mute na Koroškem«. regionalobala.si. 14. september 2016. Pridobljeno 9. avgusta 2023.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Akvarij_Piran&oldid=6076495«