Šibenik
Šibenik | |
|---|---|
 | |
  Šibenik Geografska lega na Hrvaškem | |
| 43°44′2″N 15°53′44″E / 43.73389°N 15.89556°EKoordinati: 43°44′2″N 15°53′44″E / 43.73389°N 15.89556°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Šibeniško-kninska županija |
| Mesto | Šibenik |
| Prebivalstvo (2011)[1] | |
| • Skupno | 34.302 |
| Poštna številka | 22000 Šibenik |
| Klicna koda | +385 (0) 22 |
| Avtomobilska oznaka | ŠI |
Šibenik je mesto in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve. Geografska lega Šibenika je nedaleč od izliva reke Krke v Šibeniški zaliv. Mesto se razprostira okrog pristanišča in na vzpetinah nad pristaniščem.
Šibenik je nastal kot starohrvaški Castrum pod okriljem prvotne trdnjave sv. Mihovila, ki še danes dominira nad mestom pod imenom sv. Ana. Trdnjava sv. Mihovila je bila zgrajena v 10. stoletju, ime pa je dobila po cerkvici sv. Mihovila, ki je bila v srednjem veku zgrajena nad mestom. V 16 stoletju je branila Šibenik pred Turki, v sredini 19. stoletja pa je izgubila svoj prvotni namen in zato začela propadati. Poleg te trdnjave so Šibenik varovale še trdnjave Sv. Ivana, Šubićevac in Sv. Nikola.
V Šibeniku je poleg omenjenih trdnjav vrsta kulturnozgodovinskih spomenikov: palača Foscolo, mestna loža, škofovska palača in spomenik stavbeniku Juraju Dalmatincu. Največji in najpomembnejši arhitekturni spomenik je katedrala sv. Jakova. Katedrala je v celoti zgrajena iz kamna in kamnitih plošč brez uporabe vezivnih materialov. Vpisana je v Unescov seznam svetovne dediščine in skupaj z renesančnimi mestnim rotovžem, bližnjimi cerkvami ter knežjim dvorom tvori najlepši trg v hrvaški urbani dediščini. Pričevanja o preteklosti Šibenika in okolice so zbrana v mestnem muzeju. V Šibeniku sta dva nacionalna parka: Krka in Kornati. [2]
Klima je blaga; povprečna temperatura zraka v januarju znaša 6,5 °C, v juliju pa 24,2 °C. Na leto ima mesto okoli 257 sončnih dni.
Demografija[uredi | uredi kodo]
| Pregled števila prebivalcev po letih[3] | |||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 | 2011 |
| 6783 | 6821 | 8015 | 8877 | 11440 | 14195 | 16294 | 17669 | 16123 | 18718 | 25645 | 30637 | 36952 | 41012 | 37060 | 34302 |
Galerija[uredi | uredi kodo]
Šibenik, pogled iz trdnjave
Šibenik, pogled iz trdnjave levo
Šibenik, doževa palača
Trdnjava Sv. Nikolaja (pešpot do trdnjave)
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2011". www.dzs.hr (hrvaščina).
- ↑ "Šibenik Croatia - tourist destinations, information and attractions". www.sibenik-croatia.com (angleščina). Pridobljeno dne 2018-05-20.
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Šibenik |
Izleti[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
