Janko Premrl

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Janko Premrl
Portret
Rojstvo 29. februar 1920({{padleft:1920|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})
Podnanos
Smrt 26. februar 1943({{padleft:1943|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (22 let)
Idrijski Log
Državljanstvo Flag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
Pan-Slavic flag.svg Kraljevina Jugoslavija
Poklic partizan

Janko Premrl - Vojko, slovenski partizan in narodni heroj, * 29. februar 1920, Podnanos, † 26. februar 1943, Brinov Grič.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Janko Premrl se je kot prvorojenec rodil v zavedni slovenski družini. Njegov stric Stanko Premrl je bil znan skladatelj in organist, njegov drugi stric pa major v vojski Kraljevine Jugoslavije.

V Gorici je hodil v srednjo trgovsko šolo. Že tam je okrog sebe zbiral enako misleče in med Slovenci ter fašisti je pogosto prihajalo do pretepov, zaradi česar ga je oče nazadnje vzel iz šole. Ko ni več hodil v šolo, pa je sam nadaljeval z učenjem in bil kasneje znan po tem, da je na pamet znal veliko slovenskih in jugoslovanskih pesmi.

Sodeloval je tudi v antifašištičnem gibanju in po zvezah z Ljubljano dobival ter razpečeval slovenske knjige. Zagovarjal je politiko upora proti sovražniku in med drugim pripravil neuspel atentat na podnanoškega učitelja Tovalaccija, ki je bil znan po krutosti do slovenskih otrok. Januarja 1942 mu je Ivan Kosovel, podčastnik in vodja slovenskega krožka, izposloval dokumente za dopust, s katerimi je Premrl pobegnil iz vojske.

Ker so Italijani požgali domačo hišo in družino odgnali v internacijo, je Vojko odšel neposredno v partizane in 3. februarja 1942 postal borec Primorske čete. Kot vodja skupine partizanov se je izkazal 18. aprila v boju na Nanosu in še v osmih uspelih akcijah v naslednjih treh mesecih.

Junija 1942 ga je Posebno sodišče za zaščito države v Rimu obsodilo na smrt. 20. avgusta je goriški prefekt Cavani za njim izdal tiralico in na njegovo glavo razpisal 50.000 lir nagrade.

Ko je bil ustanovljen Gregorčičev bataljon, je bil imenovan za namestnika komandanta in postal komandir Zgornjevipavske ter nato Trnovske čete. V drugi polovici septembra 1942 se je s četo utaboril na Črnem Vrhu, najprej v bližini Griž, nato pa na Brinovem Griču. S tega območja je četa nadzirala Trnovski gozd. Ker je bilo taborišče dobro zakrito, so tam ostali kar šest mesecev.

13. februarja 1943 ga je Štab primorske operativne cone imenoval za komandanta 1. primorske partizanske brigade Andreja Laharnarja. Ta zaradi njegove bližnje smrti in zaposlenosti enot s spremljanjem prostovoljcev v osrednjo Slovenijo ni bila nikoli ustanovljena.

Ko se je 16. februarja 1943 od Brusa v Idrijski Beli fašistična postojanka selila v Idrijo, sta jo napadli dve desetini partizanov pod Vojkovim vodstvom. Obstreljevanje je potekalo iz hriba na hrib čez dolino Idrijce. Vojko se je dvignil, da bi se premaknil na drug položaj, takrat pa ga je, po pričevanu soborca, v trebuh zadela zablodela krogla manjšega kalibra, verjetno iz oficirske pištole [1]. Ker je bil hudo ranjen, se je četa takoj umaknila v taborišče na Brinovem griču.

Zaradi izrednega stanja na italijanski strani, si zdravnik ni upal iz Idrije in je dal le napotke za zdravljenje. Ko je zdravnik končno prišel, je bilo že prepozno. V teh dneh sta se v taborišču mudila tudi Franc Leskošek-Luka in Albert Jakopič-Kajtimir, ki sta mu sporočila, da je bil imenovan za komandanta brigade. Vojko pa je pripomnil, da tega ne bo dočakal, in umrl v noči na 22. februar.

Ob na novo odkrivanju resnične polpretekle zgodovine, ki je za mnoge zelo boleča ali kot bi rekli drugi, ob raznih poizkusih razvrednotenju vsega, kar je povezano z partizanskim bojem in komunizmom, so se pojavile domneve in govorice, da je bil ustreljen v hrbet od soborcev, ker je bil v svoji gorečnosti za pravičnost in enakost (pa tudi v svoji veri v Boga) moteč za komunistično partijo, katere član naj ne ni bil. Dvom o njegovi smrti je podala tudi njegova sestra Radoslava Premrl v knjigi: Moj brat Janko Vojko.[2] To so zanikali številni njegovi soborci, ki so vsi trdili, da je bil ob tem, ko se je med napadom dvignil, ustreljen v trebuh. Poudariti pa je potrebno, da so mnogi drugi soborci trdili ravno obratno, torej da je bil ustreljen v hrbet od nekega partizana. Nekateri soborci so trdili tudi, da aktivisti Komunistične partije niso dovolili zdravniku v Idriji, da bi mu prišel pomagat, dokler ni bilo prepozno. Umrl je po sedmih dneh hudih muk od ran v trebuhu. Nekateri tudi trdijo, da je bil tigrovec, ki je kot partizan tudi vstopil tudi v Komunistično partijo Slovenije. [3] [4]

Spomin[uredi | uredi kodo]

Na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bil imenovan za narodnega heroja. Po njem se je imenovala 16. SNOUB "Janko Premrl-Vojko". Po njem se imenujejo ulice v Idriji, Ljubljani, Kopru, Novi Gorici, Solkanu, Vipavi, Ajdovščini, Celju, Cerknem, Anhovem, Desklah, Plavah, Piranu, Luciji, Divači, Portorožu in v Beogradu, do 1. septembra 2006 pa tudi nekdanja Osnovna šola Janka Premrla-Vojka Koper. [5][6]

V njegov spomin planinsko društvo Podnanos - z začetkom leta 1983 - vsako leto organizira tradicionalni pohod po Vojkovih poteh na Nanosu. [7] [8]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Jurij Bavdaž:Moj oče je bil direktor mestnega muzeja Idrija in z njim sem bil ves čas, ko smo iskali položaje in rekonstruirali bitko s pomočjo nekdanjega borca, ki se je bitke udeležil. Smešno je bilo, ko smo rekonstruirali napad na bunker, kar se je izkazalo za veliko napako oz. srečo, saj so vojkovci napadli samo zgradbo/stražarnico pred bunkerjem, v katerem so se ves čas, do odhoda partizanov, tiho skrivali italijani. Za pravi bunker partizani sploh niso vedeli. Priča je bil dokaj presenečen, ko smo bunker našli in partizani bi bili v zelo slabem položaju, če bi začeli italijani na njih streljati.
  2. ^ Moj brat Janko Vojko, Slovenska matica, Ljubljana 1992. Zapisala je : "Tudi Jankova smrti se mi ni zdela več tako strašna, pa čeprav me je motil neki nejasen nemir, ki so mi ga pustila vsa pripovedovanja o Jankovem koncu. Bilo je nekakšno izmikanje, ki se je končalo z besedami: »Veš tovarišica, jaz ne vem točno, kako je bilo, vprašaj tega in tega tovariša, on ti bo vse podrobno povedal.« ... Nekje sem napisala, da se mi je zdelo, da ima o Jankovi smrti vsak od njegovih tovarišev svojo resnico. Da, meseci, leta so minevala, a tista govorica še danes ni utihnila. Pred poldrugih letom je član naše družine slučajno spoznal starejšega človeka, nekdanjega Jankovega soborca C. V., ki se je čudil, da Premrlovi o Jankovem koncu ničesar ne vemo... in C. V. je rekel, da zdaj, ko je minilo že 25 let, kar je Janko mrtev in mrtev je tudi tovariš I. pač lahko pove, kako je bilo. In povedal je o trenju in zavisti v Jankovi četi in na terenu, in da je zato med zadnjo akcijo streljal nanj. Jankov soborec je rekel, da partizan I. ni bil Primorec, ampak nekje z Notranjske, in da potem zaradi svojega dejanja ni bil kaznovan, temveč je bil kasneje zaradi zaslug v borbi odlikovan. Pa še je rekel, da če se hočemo prepričati in kaj več izvedeti, naj kar vprašamo Jankova soborca C. P. in I. R. Čeprav so mi doma prigovarjali, da naj grem poiskat Jankovega soborca C. V., da bom kaj več izvedela, nisem šla... čez pol leta smo izvedeli, da je Jankov soborec umrl."
  3. ^ Po Vojkovih poteh. ISBN ISBN 961-91131-0-1 Preveri |isbn= vrednost: napačen znak (pomoč). 
  4. ^ [freeweb.t-2.net/Vojastvo/dok/Janko-Premrl-Vojko.pdf "Janko PREMRL - Vojko, primorski partizan in narodni heroj - resnica o njegovi smrti"] Preveri |url= vrednost (pomoč) (PDF). http://freeweb.t-2.net/Vojastvo/dok/Janko-Premrl-Vojko.pdf.  line feed znak v |title= na poziciji 44 (pomoč); Zunanja povezava v |website= (pomoč)
  5. ^ Enciklopedija Slovenije, 9. zvezek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995 (COBISS)
  6. ^ Črtomir Šinkovec, Janko Premrl-Vojko Junak iz Podnanosa, Slovenski izseljenski koledar, XVI. letnik, Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, 1968 (COBISS)
  7. ^ Pelicon, Ciril. Po Vojkovih poteh. COBISS ISBN 961-91131-0-1. 
  8. ^ http://www.pd-podnanos.si/pohod-po-vojkovih-poteh/

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Gustav II Adolf Ta biografski članek o vojaški osebnosti je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.