Slovenska nacionalna stranka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Slovenska nacionalna stranka
VodjaZmago Jelinčič Plemeniti
Ustanovljena17. marec 1991
SedežBleiweisova 13, 1001 Ljubljana
Ideologijaslovenski nacionalizem,
populizem,
evroskepticizem
Mednarodna pripadnostnima
Evropska pripadnostAEMN
Evropska parlamentarna skupinanima
Matične barverumena
Državni zbor
4 / 90
Evropski parlament
0 / 8
Spletna stran
http://www.sns.si

Slovenska nacionalna stranka (kratica SNS) je slovenska desna parlamentarna politična stranka, katere predsednik je Zmago Jelinčič Plemeniti.

Stranka je znana po svojih kontroverznih stališčih - nasprotuje Cerkvi, EU-ju, Natu in Islamu. Prednost daje domovini, socialni varnosti, izobraževanju in zdravstvu, mnogi ji paočitajo preveč nacionalistična stališča, zato se je stranka že zapletla v spore glede države, spolov, etničnosti in ras.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Stranko je 17. marca 1991 ustanovil Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je od takrat dalje tudi njen predsednik. Izhodišče ima v gibanju TIGR, protifašistični organizaciji, katere je bil eden od organizatorjev tudi Zmagov stric, Zorko Jelinčič.

Leto in pol kasneje je SNS na volitvah leta 1992 dobil največ glasov do sedaj, 119.091 (deset odstotkov), kar je pomenilo 12 sedežev v državnem zboru. Kljub temu je Jelinčič ne dolgo za tem, domnevno zaradi različnih pogledov na narodnoosvobodilni boj, sedem poslancev izključil iz stranke.[2][3]

Volitve leta 1996 so prinesle precej slabši volilni rezultat, z nekaj več kot tremi odstotki glasov so si priborili le 4 parlamentarne sedeže.

Isto število sedežev je s 4,3 odstotka glasov stranka dobila tudi na naslednjih volitvah leta 2000, vendar tudi takrat ni minilo brez zapletov. Ko se je glasovalo o podpori Bajukovi vladi, je odločilni glas za potrditev vlade dala SNS-ova poslanka Polonca Dobrajc, zatem pa zapustila stranko in postala članica SDS-a.[2]

Potem, ko je na volitvah leta 2004 stranka dobila 6 sedežev, so proti koncu mandata - 6. januarja 2008 iz poslanske skupine SNS iz protesta nad domnevnim sodelovanjem Zmaga Jelinčiča z vlado izstopili Sašo Peče, Barbara Žgajner Tavš, Boštjan Zagorac in Bogdan Barovič (ta se je naslednji dan vrnil v poslansko skupino[4]) in ustanovili samostojno poslansko skupino Lipa.[5]

Rezultat naslednjih volitev je bil slabši kot tisti na volitvah leta 2004 – s 5,4 odstotka glasov jim je pripadlo pet poslanskih sedežev. Poleg Zmaga Jelinčiča, Bogdana Baroviča in Srečka Prijatelja, ki so stranko in njene volivce zastopali že v prejšnjem mandatu, sta v državnozborske klopi prišla še Silven Majhenič in Miran Györek.

Na predčasnih volitvah 2011 stranka z 1,80 odstotka glasov ni dosegla parlamentarnega praga in je izpadla iz parlamenta.[6] V parlament se ji ni uspelo uvrstiti niti na naslednjih predčasnih volitvah (2014), na katerih je prejela 2,2 odstotka glasov.[7]

Na Državnozborskih volitvah 2018 se je stranka po sedmih letih znova vrnila v Državni zbor, tokrat s štirimi poslanci, med njimi je tudi predsednik stranke, Zmago Jelinčič Plemeniti.

Predsednik stranke Zmago Jelinčič

Poslanska skupina SNS (2008-2011)[uredi | uredi kodo]

Poslanska skupina SNS (2018-2020)[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. "SNS z "zoprnimi kandidati"". RTV SLO. 1.5.2009. Pridobljeno dne 31.3.2019. 
  2. 2,0 2,1 "Vzponi in padci SNS". 24ur.com. 7.1.2008. Pridobljeno dne 21.3.2017. 
  3. "V SNS praznujejo 15. obletnico ustanovitve". Dnevnik. 17.3.2006. Pridobljeno dne 21.3.2017. 
  4. "Barovič: Prepričala sta me sinova". 24ur.com. 7.1.2008. 
  5. "Barovič, Zagorac in Žgajner Tavševa s Pečetom iz SNS". SiOL.net. 6.1.2008. 
  6. "Državni zbor RS - Leto 2011 (predčasne volitve)". Državna volilna komisija. Pridobljeno dne 9.1.2013. 
  7. "Predčasne volitve v Državni zbor 2014". Državna volilna komisija. Pridobljeno dne 21.3.2017. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]