Socialistična partija Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Socialistična partija Slovenije
Generalni sekretar Tadej Trček
Generalni podsekretar Igor Nemec
Slogan "Smrt fašizmu / Svoboda narodu" & "Za narod vreden svoje domovine!"
Ustanovljena 25. maj 2016
Predhodnik Stranka ni pravni naslednik nobene stranke
Sedež Kamnik, Slovenija
Ideologija Titoizem
Marksizem–Leninizem
Socializem
Euroskepticizem
Panslavizem
Politična pozicija Levica
Matične barve Rdeča
Spletna stran
http://www.spslo.si

Socialistična partija Slovenije (kratica SPS) je izvenparlamentarna politična stranka v Republiki Sloveniji.[1] Ustanovljena je bila 25. maja 2016,[2] ustanovni kongres pa je potekal v Vili Bled, nekdanji rezidenci maršala SFRJ Josipa Broza - Tita.[3] Sedež ima v Kamniku, na Ulici Jakoba Zupana 7.[4]

Temelji na vrednotah narodnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni in Titovega samoupravnega socializma, zavzema se za izstop iz EU, pakta NATO, nacionalizacijo in sodelovanje s slovanskimi narodi na principu panslavizma.[5]

Simboli stranke[uredi | uredi kodo]

Znak

Znak stranke je logotip SPS. Kratica SPS je rumene barve, na rdeči podlagi. Znak sta prekrižano kladivo in srp, nad katerima je prazna peterokraka rumena zvezda. Oba znaka sta obdana z vencem, ki poteka od spodaj po levi in desni strani proti vrhu do polovice zvezde. Kladivo in srp, zvezda in venec je rumene barve, koda barve pa #fcd115, podlaga je rdeče barve, katere koda je #95000.[4]

Ključni programski cilji[uredi | uredi kodo]

SPS opozarja, da sta se šolstvo in zdravstvo po odcepitvi Slovenije liberalizirala oziroma privatizirala, zato se zavzemajo za nacionalizacijo obeh področij. Zavzemajo se tudi za ureditev področja alternativnega komplementarnega zdravljenja in psihoterapije, saj sta ti dve področji po mnenju SPS popolnoma neurejeni.

Minimalna plača bi morala znašati 1.000, razmerja plač pa bi omejili na razmerje ena proti pet. Znižali bi davek na delo in zvišali davek na dobiček. Uzakonili bi nedelje in praznike dela proste dneve. Pokojnine bi se usklajevale z letno stopnjo inflacije, starostno mejo za upokojitev pa bi znižali.

Najprej polpredsedniški, nato skupščinski sistem

Prepričani so, da je za mir v našem prostoru nujno potreben izstop iz zveze NATO, Slovenija pa naj za svojo varnost znova poskrbi z naborniškim sistemom. Prav tako se zavzemajo za izstop iz Evropske unije.

Spremenili bi ustavo in uvedli polpredsedniški sistem, zaradi katerega bi lahko "zadeve reševali odločneje in hitreje, saj ni potrebno soglasje političnih strank". Po stabilizaciji države pa v SPS predlagajo uvedbo skupščinskega sistema. "V skupščinskem sistemu bi tako vsak okraj volil poslanca iz svojih vrst, torej v Kopru bi volili predstavnika iz Kopra. Le tak poslanec bo najbolje vedel, kaj njegov kraj potrebuje, in bo odgovoren pred volivci, ki so ga izvolili, za rezultate."

Iz državnih podjetij bi umaknili vse politično nastavljene kadre. V politiki pa bi prepovedali delovati vsem, ki so bili dejavni od osamosvojitve, "ne glede na to, ali gre za Kučanov F21, Janševo SDS ali druge politične struje".

SDK bi se vrnil

SPS bi uvedel nekdanjo Službo družbenega knjigovodstva (SDK) in finančno policijo, FURS pa bi lahko zasegel premoženje nezakonitega izvora. V partiji se zavzemajo za izenačitev premoženjskega standarda, "kar pomeni, da bi premožni, ki presegajo cenzus premoženja, plačevali poseben davek". Uvedli bi tudi poseben davek za tretjo nepremičnino in za plovila, daljša od šestih metrov.

Šolski sistem bi reformirali tako, da bi namesto točkovnega sistema uvedli sprejemne izpite. Študentsko delo bi ukinili, študentom pa bi se za čas študija zagotovile štipendije. Proti begu možganov bi se borili tako, da bi moral študentje po koncu študija vsaj toliko časa delati v Sloveniji, da bi povrnil finančna sredstva, vložena v svojo izobrazbo. "Npr., strošek za izobrazbo zdravnika je v Sloveniji od 250.000€, kar pomeni, da bo moral zdravnik v Sloveniji delati tako dolgo, da se strošek povrne," so pojasnili v programu.

Zavzemajo se tudi za samooskrbo s hrano in ekološko kmetijstvo, za zaščito domačih proizvajalcev pa bi poskrbeli z uvedbo carin. Usmerili bi se v zeleno energijo, ukinili TEŠ 6 in oživili gradbeništvo.[6][7]

Vodstvo stranke[uredi | uredi kodo]

  • Tadej Trček - generalni sekretar (2016-)
  • Igor Nemec - generalni podsekretar (2016-)

Nastopi SPS na volitvah[uredi | uredi kodo]

Državnozborske volitve 2018[uredi | uredi kodo]

Predvolilni plakat SPS
Predvolilni plakat Socialistične Partije Slovenije

Državnozborske volitve 2018 so bile 3. junija 2018. SPS je svojo udeležno na volitvah preko svoje uradne spletne strani in socialnih omrežij napovedala 15. aprila 2018 in ob tej priliki objavila tudi predvolilni plakat. 3. maja 2018 je na Državno volilno komisijo liste vložila v vseh volilnih enotah razen volilne enote Maribor. [8]

Kandidati stranke so skupaj prejeli 1.551 glasov (0,17 % volilnih upravičencev), s čemer se stranki ni uspelo uvrstiti v Državni zbor.[9]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Društva, politične stranke in ustanove - objave na spletu". mrrsp.gov.si. Pridobljeno dne 2017-05-21. 
  2. ^ "Ustanovili Socialistično partijo Slovenije, njen prvi cilj pa je izstop iz EU in Nata". Pridobljeno dne 2016-10-18. 
  3. ^ "Socialistična partija Slovenije, edina politična stranka v Sloveniji, s katero ne upravljajo 'strici iz ozadja' | Cajtng.net". www.cajtng.net. Pridobljeno dne 2018-03-13. 
  4. ^ 4,0 4,1 "Uradni list - Vsebina Uradnega lista". www.uradni-list.si. Pridobljeno dne 2018-04-07. 
  5. ^ zurnal24.si. "Socialistična partija Slovenije: za nacionalizacijo". zurnal24. Pridobljeno dne 2017-05-21. 
  6. ^ "Socialistična partija Slovenije: izstop iz Nata in ponovna uvedba naborništva". Grem Volit. Pridobljeno dne 2018-05-17. 
  7. ^ "Socialistična partija Slovenije (SPS) - Parlamentarne volitve 2018 - STA". www.sta.si. Pridobljeno dne 2018-05-17. 
  8. ^ "25 kandidatnih list v tekmo za glasove volivcev: začenja se uradna kampanja". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-05-04. 
  9. ^ "Predčasne volitve v Državni zbor 2018". Državna volilna komisija RS. Pridobljeno dne 23. 8. 2018. 

Zunanje poveze[uredi | uredi kodo]