Socialistična partija Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Socialistična partija Slovenije
Generalni sekretar Tadej Trček
Generalni podsekretar Igor Nemec
Slogan "Smrt fašizmu / Svoboda narodu" & "Za narod vreden svoje domovine!"
Ustanovljena 25. maj 2016
Predhodnik Stranka ni pravni naslednik nobene stranke
Sedež Kamnik, Slovenija
Ideologija Titoizem
Marksizem–Leninizem
Socializem
Euroskepticizem
Panslavizem
Politična pozicija Levica
Matične barve Rdeča
Spletna stran
http://www.spslo.si

Socialistična partija Slovenije (kratica SPS) je izvenparlamentarna politična stranka v Republiki Sloveniji.[1] Ustanovljena je bila 25. maja 2016,[2] ustanovni kongres pa je potekal v Vili Bled, nekdanji rezidenci maršala SFRJ Josipa Broza - Tita[3].[4] Sedež ima v Kamniku, na Ulici Jakoba Zupana 7.[5]

Temelji na vrednotah narodnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni in Titovega samoupravnega socializma, zavzema se za izstop iz EU, zveze NATO, nacionalizacijo in sodelovanje s slovanskimi narodi na principu panslavizma.[6] Kot strateške cilje SPS navaja krepljenje vez z Rusko Federacijo in Ljudsko Republiko Kitajsko, prepoved GSO, ponovno uvedbo vojaškega roka in ohranjanje Titovih političnih traicij. [3]

Simboli stranke[uredi | uredi kodo]

Znak

Znak stranke je logotip SPS. Kratica SPS je rumene barve, na rdeči podlagi. Znak sta prekrižano kladivo in srp, nad katerima je prazna peterokraka rumena zvezda. Oba znaka sta obdana z vencem, ki poteka od spodaj po levi in desni strani proti vrhu do polovice zvezde. Kladivo in srp, zvezda in venec je rumene barve, koda barve pa #fcd115, podlaga je rdeče barve, katere koda je #95000.[5]

Ključni programski cilji[uredi | uredi kodo]

SPS nasprotuje liberalizaciji oziroma privatizaciji šolstva in zdravstva po osamosvojitvi Slovenijie, zato se zavzemajo za nacionalizacijo obeh področij. Zavzemajo se tudi za ureditev področja alternativnega komplementarnega zdravljenja in psihoterapije, saj sta ti dve področji po mnenju SPS popolnoma neurejeni.

Minimalna plača bi morala znašati 1.000, razmerja plač pa bi omejili na razmerje ena proti pet. Znižali bi davek na delo in zvišali davek na dobiček. Uzakonili bi nedelje in praznike kot dela proste dneve. Pokojnine bi se usklajevale z letno stopnjo inflacije, starostno mejo za upokojitev pa bi znižali.

Najprej polpredsedniški, nato skupščinski sistem

Prepričani so, da je za mir v našem prostoru nujno potreben izstop iz zveze NATO, Slovenija pa naj za svojo varnost znova poskrbi z naborniškim sistemom. Prav tako se zavzemajo za izstop iz Evropske unije.

Spremenili bi ustavo in uvedli polpredsedniški sistem, zaradi katerega naj bi lahko »zadeve reševali odločneje in hitreje, saj ni potrebno soglasje političnih strank«. Po »stabilizaciji« države pa v SPS predlagajo uvedbo skupščinskega sistema. »V skupščinskem sistemu bi tako vsak okraj volil poslanca iz svojih vrst, torej v Kopru bi volili predstavnika iz Kopra. Le tak poslanec bo najbolje vedel, kaj njegov kraj potrebuje, in bo odgovoren pred volivci, ki so ga izvolili, za rezultate.«

Iz državnih podjetij bi umaknili vse politično nastavljene kadre. V politiki pa bi prepovedali delovati vsem, ki so bili dejavni od osamosvojitve.

SPS bi znova uvedel nekdanjo Službo družbenega knjigovodstva (SDK) in finančno policijo, FURS pa bi lahko zasegel premoženje nezakonitega izvora. V partiji se zavzemajo za »izenačitev premoženjskega standarda«, oz. poseben davek za premožnejše. Uvedli bi tudi poseben davek za tretjo nepremičnino in za plovila, daljša od šestih metrov.

Šolski sistem bi reformirali tako, da bi namesto točkovnega sistema uvedli sprejemne izpite. Študentsko delo bi ukinili, študentom pa bi se za čas študija zagotovile štipendije. Proti begu možganov bi se borili tako, da bi moral študentje po koncu študija vsaj toliko časa delati v Sloveniji, da bi povrnil finančna sredstva, vložena v svojo izobrazbo.

Zavzemajo se tudi za samooskrbo s hrano in ekološko kmetijstvo, za zaščito domačih proizvajalcev pa bi poskrbeli z uvedbo carin. Usmerili bi se v zeleno energijo, ukinili TEŠ 6 in oživili gradbeništvo.[7][8]

Nazori[uredi | uredi kodo]

Titoizem[uredi | uredi kodo]

Kot titoizem običajno opisujemo politiko v bivši Jugoslaviji po koncu 2. svetovne vojne. Titoizem predstavlja doktrino tedanjega predsednika SFRJ Josipa Broza - TITA, njegovega t. i. tržnega socializma in politike sodelovanja z obema nasprotnima blokoma hladne vojne[9][10][11][12] . SPS je stališča, da je bil Tito »največji državnik v zgodovini«.[13]

Marksizem[uredi | uredi kodo]

Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj. Vključuje specifično razumevanje človeka, družbe in zgodovine.[14]

Leninizem[uredi | uredi kodo]

Leninizem je oznaka za določeno razumevanje družbeno-političnih problemov sveta in njegovega razvoja, je Leninova interpretacija in praktična aplikacija marksizma. Oblikoval ga je v obdobju od konca 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja.[15]

Socializem[uredi | uredi kodo]

Socializem označuje družbeno ureditev, organizirano na podlagi ekonomske dominacije države, ki teoretično ne omogoča izkoriščanja med družbenimi razredi. Izraz je lahko mišljen tudi kot ideologija ali doktrina, utemeljena na planskem gospodarstvu in državni lastnini. Socializem je vmesna stopnja razvoja političnega sistema med kapitalizmom in komunizmom.[16]

Evroskepticizem[uredi | uredi kodo]

Evroskepticizem (včasih EU-skepticizem) se nanaša na kritiko Evropske Unije (EU) in evropskih integracij. Ima razpon od tistih, ki nasprotujejo le nekaterim institucijam/politikam/raformam EU do tistih, ki naprotujejo članstvu svoje države v EU v celoti. SPS nasprotuje članstvu v EU[3].

Pan-Slavizem[uredi | uredi kodo]

Pan-Slavizem ideja o kulturni vzajemnosti in politični združitvi vseh Slovanov. [17]

Slogan stranke[uredi | uredi kodo]

SPS ima dva slogana, in sicer:

  • Smrt fašizmu - svoboda narodu!
  • Za narod vreden svoje domovine!

Vodstvo stranke[uredi | uredi kodo]

  • Tadej Trček - generalni sekretar (2016-)[3]
  • Igor Nemec - generalni podsekretar (2016-)

Nastopi SPS na volitvah[uredi | uredi kodo]

Državnozborske volitve 2018[uredi | uredi kodo]

Predvolilni plakat SPS
Predvolilni plakat Socialistične Partije Slovenije (volitve v DZ 2018)

Državnozborske volitve 2018 so bile 3. junija 2018. SPS je svojo udeležno na volitvah preko svoje uradne spletne strani in socialnih omrežij napovedala 15. aprila 2018 in ob tej priliki objavila tudi predvolilni plakat. 3. maja 2018 je na Državno volilno komisijo liste vložila v vseh volilnih enotah razen volilne enote Maribor. [18]

Kandidati stranke so skupaj prejeli 1.551 glasov (0,17 % volilnih upravičencev), s čemer se stranki ni uspelo uvrstiti v Državni zbor.[19]

Lokalne volitve 2018[uredi | uredi kodo]

V nedeljo, 18. novembra 2018, bodo redne lokalne volitve, na katerih bodo v vseh občinah izvolili člane občinskih svetov, župane in člane svetov ožjih delov občin. V občinah, kjer prebivajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti bodo volili tudi predstavnike teh skupnosti v občinski svet.

SPS je kandidature vložila v štirih občinah, in sicer v: Mestni občini Ljubljana, Občini Log-Dragomer, Občini Hrastnik, Občini Grosuplje.

Mestna občina Ljubljana[uredi | uredi kodo]

V MOL je SPS za župana predlagala Matjaža Bidovca[20], za člana mestnega sveta pa Matjaža Bidovca in Nino Sonio Kovačič. [21] Žreb je županskemu kandidatu SPS, Matjažu Bidovcu določil številko 7 na glasovnici. [22]

Občina Log-Dragomer[uredi | uredi kodo]

V Občini Log-Dragomer je SPS za župana predlagala Tadeja Trčka, ki je trenutni generalni sekretar stranke. Za člana občinskega sveta je v volilni enoti 1 SPS prav tako predlagala Tadeja Trčka.[23]

Občina Hrastnik[uredi | uredi kodo]

V Občini Hrastnik je SPS za župana predlagala Darka Šrenka, ki v tej občini hkrati kandidira za občinskega svetnika[24].

Občina Grosuplje[uredi | uredi kodo]

V Občini Grosuplje je SPS za župana predlagala Florjana Foucha[25], ki je bil hkratni predlog SPS za kandidata za občinskega svetnika[25], vendar je bila kandidatura zavrnjena[26][27].

Druge aktivnosti in kampanije stranke[uredi | uredi kodo]

Kampanija za umik priznanja Kosova[uredi | uredi kodo]

Posnetek pisma[28]

Dne 25. oktobra 2018 je SPS začela kampanijo za umik priznanja Republike Kosovo s strani Republike Slovenije.[29] Kampanijo so začeli s pošiljanjem odprtega pisma predsedniku republike Borutu Pahorju, predsedniku vlade Marjanu Šarcu, vsem članom vlade in predstavnikom poslanskih skupin skupin v državnem zboru. V njem je stranka pozvala predstavnike oblasti v Sloveniji, naj se zavzamejo za umik prizanja Republike Kosovo.[28][30][31]

Stranka v pismu ocenjuje, da je Slovenija 2008 leta storila veliko napako priznavši neodvisnost dela teritorija Srbije. V pismu navajajo, da je Kosovo in Metohija nedeljivi del Srbije, kakor je tudi navedeno v resoluciji Združenih Narodov 1244.[32][33] V pismu SPS Srbijo naziva za bratsko deželo, in navaja mednarodnopravne pomanjlkjivosti neodvisnosti Republike Kosovo. Trdijo, da je Kosovo »očitno instrument Zahoda« in vir nestabilnosti v regiji. Prav tako trdijo, da ta nestabilnost predstavlja nevarnost za državljane Republike Slovenije.[28]

Ta kampanija stranke je v prvih 24 urah bila deležna pozornosti mnogih spletnih medijev v Srbiji, vendar o njej v Sloveniji niso poročali.[28][30][31] V Srbiji so o tem odprtem pismu poročali v novicah radijske postaje Sputnik. [34]

Organi stranke[uredi | uredi kodo]

• Kongres SPS

• Centralni komite SPS

• Sekretariat SPS

• Generalni sekretar SPS

• Generalni podsekretar SPS

• Sekretar SPS

• Nadzorna komisija SPS[35]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Društva, politične stranke in ustanove - objave na spletu". mrrsp.gov.si. Pridobljeno dne 2017-05-21. 
  2. "Ustanovili Socialistično partijo Slovenije, njen prvi cilj pa je izstop iz EU in Nata". Pridobljeno dne 2016-10-18. 
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 "I Slovenci dobili Socijalističku partiju - stranka osnovana u vili Josipa Broza Tita". Blic.rs (srbščina). Pridobljeno dne 2018-10-27. 
  4. "Socialistična partija Slovenije, edina politična stranka v Sloveniji, s katero ne upravljajo 'strici iz ozadja' | Cajtng.net". www.cajtng.net. Pridobljeno dne 2018-03-13. 
  5. 5,0 5,1 "Uradni list - Vsebina Uradnega lista". www.uradni-list.si. Pridobljeno dne 2018-04-07. 
  6. zurnal24.si. "Socialistična partija Slovenije: za nacionalizacijo". zurnal24. Pridobljeno dne 2017-05-21. 
  7. "Socialistična partija Slovenije: izstop iz Nata in ponovna uvedba naborništva". Grem Volit. Pridobljeno dne 2018-05-17. 
  8. "Socialistična partija Slovenije (SPS) - Parlamentarne volitve 2018 - STA". www.sta.si. Pridobljeno dne 2018-05-17. 
  9. "Slovar slovenskega knjižnega jezika - izid poizvedbe.". bos.zrc-sazu.si. Pridobljeno dne 2018-10-28. 
  10. "Slovar slovenskega knjižnega jezika - izid poizvedbe.". bos.zrc-sazu.si. Pridobljeno dne 2018-10-27. 
  11. "Titoism". The Free Dictionary. 
  12. "Titoizem in socializem". Demokracija. 21. 1. 1954. Pridobljeno dne 27. 10. 2018. 
  13. "Socialistična partija Slovenije: za nacionalizacijo" (hrvaščina). Pridobljeno dne 2018-10-27. 
  14. "Slovar slovenskega knjižnega jezika - izid poizvedbe.". bos.zrc-sazu.si. Pridobljeno dne 2018-10-28. 
  15. "Slovar slovenskega knjižnega jezika - izid poizvedbe.". bos.zrc-sazu.si. Pridobljeno dne 2018-10-28. 
  16. "Slovar slovenskega knjižnega jezika - izid poizvedbe.". bos.zrc-sazu.si. Pridobljeno dne 2018-10-28. 
  17. "Slovar slovenskega knjižnega jezika - izid poizvedbe.". bos.zrc-sazu.si. Pridobljeno dne 2018-10-27. 
  18. "25 kandidatnih list v tekmo za glasove volivcev: začenja se uradna kampanja". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-05-04. 
  19. "Predčasne volitve v Državni zbor 2018". Državna volilna komisija RS. Pridobljeno dne 23. 8. 2018. 
  20. "Levica bi v reševanje problematike Ljubljane vključila glas ljudi". Grem Volit Lokalne. Pridobljeno dne 2018-10-27. 
  21. "Lokalne volitve 2018". volitve.gov.si. Pridobljeno dne 2018-10-26. 
  22. "Vrstni red županskih kandidatov: Ljubljana". Grem Volit Lokalne. Pridobljeno dne 2018-10-27. 
  23. "Lokalne volitve 2018". volitve.gov.si. Pridobljeno dne 2018-10-26. 
  24. "Lokalne volitve 2018". volitve.gov.si. Pridobljeno dne 2018-10-26. 
  25. 25,0 25,1 "LOKALNE VOLITVE 2018 VLOŽENE KANDIDATURE ZA VOLITVE ŽUPANA" (PDF). Pridobljeno dne 26. 10. 2018. 
  26. "LOKALNE VOLITVE 2018 POTRJENE KANDIDATURE ZA VOLITVE ŽUPANA" (PDF). Pridobljeno dne 26. 10. 2018. 
  27. "Lokalne volitve 2018". volitve.gov.si. Pridobljeno dne 2018-10-26. 
  28. 28,0 28,1 28,2 28,3 "Slovenački socijalisti traže povlačenje priznanja Kosova". Blic.rs (srbščina). Pridobljeno dne 2018-10-27. 
  29. Serbia, RTS, Radio televizija Srbije, Radio Television of. "Slovenački socijalisti za povlačenje priznanja Kosova" (srbščina). Pridobljeno dne 2018-10-27. 
  30. 30,0 30,1 ""Slovenija da povuče priznanje Kosova"". B92.net (srbščina). Pridobljeno dne 2018-10-26. 
  31. 31,0 31,1 Serbia, RTS, Radio televizija Srbije, Radio Television of. "Словеначки социјалисти за повлачење признања Косова" (ci). Pridobljeno dne 2018-10-26. 
  32. "S/RES/1244(1999) - E". undocs.org (angleščina). Pridobljeno dne 2018-10-27. 
  33. "NATO & Kosovo : UN Resolution 1244 (1999) - 10 June 1999". www.nato.int. Pridobljeno dne 2018-10-27. 
  34. Sputnjik Srbija (2018-10-26), Vesti radija Sputnjik 26.10.2018., pridobljeno dne 2018-10-27 
  35. "Statut Socialistične Partije Slovenije - popravljena verzija.pdf". Google Docs. Pridobljeno dne 2018-10-27. 

Zunanje poveze[uredi | uredi kodo]