Socialistična partija Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Socialistična partija Slovenije
Generalni sekretarTadej Trček
Generalni podsekretarIgor Nemec
Ustanovljena25. maj 2016
PredhodnikStranka ni pravni naslednik nobene stranke
SedežUlica Jakoba Zupana 7, Kamnik, Slovenija
IdeologijaTitoizem
Marksizem-leninizem
Socializem
Evroskepticizem
Panslavizem
Politična pozicijaSkrajna levica
BarvaRdeča
Geslo"Smrt fašizmu / Svoboda narodu" & "Za narod vreden svoje domovine!"
HimnaInternacionala
Državni zbor
0 / 90
Evropski parlament
0 / 8
Spletno mesto
http://www.spslo.si

Socialistična partija Slovenije (kratica SPS) je izvenparlamentarna politična stranka v Republiki Sloveniji.[1] Ustanovljena je bila 25. maja 2016,[2] ustanovni kongres pa je potekal v Vili Bled, nekdanji rezidenci maršala SFRJ Josipa Broza - Tita.[3][4] Sedež ima v Kamniku, na Ulici Jakoba Zupana 7.[5]

Temelji na vrednotah narodnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni in Titovega samoupravnega socializma, zavzema se za izstop iz EU, zveze NATO, nacionalizacijo in sodelovanje s slovanskimi narodi na principu panslavizma.[6] Kot strateške cilje SPS navaja krepitev sodelovanja z Rusko federacijo in Ljudsko republiko Kitajsko, prepoved GSO, ponovno uvedbo vojaškega roka in ohranjanje Titovih političnih tradicij.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Državnozborske volitve 2018[uredi | uredi kodo]

Državnozborske volitve 2018 so bile 3. junija 2018. SPS je svojo udeležno na volitvah preko svoje uradne spletne strani in socialnih omrežij napovedala 15. aprila 2018 in ob tej priliki objavila tudi predvolilni plakat. 3. maja 2018 je na Državno volilno komisijo liste vložila v vseh volilnih enotah razen volilne enote Maribor.[7]

Kandidati stranke so skupaj prejeli 1.551 glasov (0,17 % volilnih upravičencev), s čimer se stranki ni uspelo uvrstiti v Državni zbor.[8]

Lokalne volitve 2018[uredi | uredi kodo]

SPS je kandidature vložila v štirih občinah, in sicer v Mestni občini Ljubljana, Občini Log-Dragomer, Občini Hrastnik, Občini Grosuplje.

Mestna občina Ljubljana[uredi | uredi kodo]

V MOL je SPS za župana predlagala Matjaža Bidovca,[9] za člana mestnega sveta pa Matjaža Bidovca in Nino Sonio Kovačič.[10] Žreb je županskemu kandidatu SPS, Matjažu Bidovcu določil številko 7 na glasovnici.[11]

Kandidatu za župana, Matjažu Bidovcu, so volivci v MOL namenili 284 glasov, kar predstavlja 0,28 % vseh oddanih glasov v tej občini. S tem rezultatom se je med županskimi kandidati uvrstil na 9. mesto po številu glasov, vseh kandidatov je bilo 10. Listi kandidatov SPS za mestni svet so volivci v Ljubljani namenili 267 glasov, kar je predstavljalo 0,27 % oddanih glasov in jo uvrstilo na 19. mesto med 21.[12] [13]

Občina Log-Dragomer[uredi | uredi kodo]

V Občini Log-Dragomer je SPS za župana predlagala Tadeja Trčka, ki je trenutni generalni sekretar stranke. Za člana občinskega sveta je v volilni enoti 1 SPS prav tako predlagala Tadeja Trčka.[14]

Kandidat za župana, Tadej Trček, je prejel 165 glasov, kar predstavlja 9,29 % vseh oddanih glasov. S tem rezultatom, se je uvrstil na zadnje - tretje - mesto med vsemi kandidati za župana v tej občini. Listo kandidatov za mestni svet je SPS vložila le v volilni enoti 1, tu so prejeli 25 glasov, kar predstavlja 2,50 % oddanih glasov v tej volilni enoti. s tem rezultatom je lista SPS zasedla 10. mesto od 12.[15]

Občina Hrastnik[uredi | uredi kodo]

V Občini Hrastnik je SPS za župana predlagala Darka Šrenka[16], ki v tej občini hkrati kandidiral za občinskega svetnika.[17]

V prvem krogu je kandidat za župana, Darko Šrenk, prejel 35 oz. 0,84 % oddanih glasov. S tem rezultatom se je uvrstil na zadnje, 7. mesto, med županskimi kandidati in se ni uvrstil v 2. krog. Lista kandidatov za mestni svet je prejela 22 glasov oz. 0,53 % oddanih glasov. S tem rezultatom se je lista uvrstila na zadnje, 13. mesto.[18]

Občina Grosuplje[uredi | uredi kodo]

V Občini Grosuplje je SPS za župana predlagala Florjana Foucha,[19] ki je bil hkratni predlog SPS za kandidata za občinskega svetnika,[19] vendar je bila kandidatura zavrnjena,[20][21] saj ni bila skladna z zakonom in ustavo.[22]

Volitve v parlament EU 2019[uredi | uredi kodo]

SPS na volitvah v EU parlament ni sodelovala, prav tako SPS ni zbirala podpisov za podporo listi kandidatov.[23]

Državnozborske volitve 2022[uredi | uredi kodo]

Socialistična partija Slovenije, za državnozborske volitve 2022 ni oddala liste kandidatov na Državno volilno komisijo.[24] Kljub temu je stranka pred volitvami odprla poseben transakcijski račun, ki je namenjen za zbiranje vseh sredstev za financiranje kampanje ter za poravnavo vseh stroškov v zvezi z le-to.[25]

Lokalne volitve 2022[uredi | uredi kodo]

SPS je na lokalnih volitvah 2022 vložila 1 kandidaturo.

Občina Ajdovščina[uredi | uredi kodo]

V občini Ajdovščina je SPS vložila kandidaturo 77-letnega Marjana Poljšaka za župana.[26][27] Poljšak je že bil župan Ajdovščine med leti 2000 in 2014[28]. Liste kandidatov za občinski svet niso vložili.[29] Dosegel je 4,9% glasov in se s tem uvrstil na 3. mesto med štirimi kandidati.[30][31]

Stališča[uredi | uredi kodo]

Program[uredi | uredi kodo]

SPS nasprotuje liberalizaciji oziroma privatizaciji šolstva in zdravstva po osamosvojitvi Slovenijie, zato se zavzemajo za nacionalizacijo obeh področij. Zavzemajo se tudi za ureditev področja alternativnega komplementarnega zdravljenja in psihoterapije, saj sta ti dve področji po mnenju SPS popolnoma neurejeni.

Minimalna plača bi morala znašati 1.000, razmerja plač pa bi omejili na razmerje ena proti pet. Znižali bi davek na delo in zvišali davek na dobiček. Uzakonili bi nedelje in praznike kot dela proste dneve. Pokojnine bi se usklajevale z letno stopnjo inflacije, starostno mejo za upokojitev pa bi znižali.

Najprej polpredsedniški, nato skupščinski sistem

Prepričani so, da je za mir v našem prostoru nujno potreben izstop iz zveze NATO, Slovenija pa naj za svojo varnost znova poskrbi z naborniškim sistemom. Prav tako se zavzemajo za izstop iz Evropske unije (EU).

Spremenili bi ustavo in uvedli polpredsedniški sistem, zaradi katerega naj bi lahko »zadeve reševali odločneje in hitreje, saj ni potrebno soglasje političnih strank«. Po »stabilizaciji« države pa v SPS predlagajo uvedbo skupščinskega sistema. »V skupščinskem sistemu bi tako vsak okraj volil poslanca iz svojih vrst, torej v Kopru bi volili predstavnika iz Kopra. Le tak poslanec bo najbolje vedel, kaj njegov kraj potrebuje, in bo odgovoren pred volivci, ki so ga izvolili, za rezultate.«

Iz državnih podjetij bi umaknili vse politično nastavljene kadre. V politiki pa bi prepovedali delovati vsem, ki so bili dejavni od osamosvojitve.

SPS bi znova uvedel nekdanjo Službo družbenega knjigovodstva (SDK) in finančno policijo, FURS pa bi lahko zasegel premoženje nezakonitega izvora. V straki se zavzemajo za »izenačitev premoženjskega standarda«, oz. poseben davek za premožnejše. Uvedli bi tudi poseben davek za tretjo nepremičnino in za plovila, daljša od šestih metrov.

Šolski sistem bi reformirali tako, da bi namesto točkovnega sistema uvedli sprejemne izpite. Študentsko delo bi ukinili, študentom pa bi se za čas študija zagotovile štipendije. Proti begu možganov bi se borili tako, da bi moral študentje po koncu študija vsaj toliko časa delati v Sloveniji, da bi povrnil finančna sredstva, vložena v svojo izobrazbo.

Zavzemajo se tudi za samooskrbo s hrano in ekološko kmetijstvo, za zaščito domačih proizvajalcev pa bi poskrbeli z uvedbo carin. Usmerili bi se v zeleno energijo, ukinili TEŠ 6 in oživili gradbeništvo.[32][33]

Predlogi[uredi | uredi kodo]

Zahteva za prepoved Društva Huda jama[uredi | uredi kodo]

Zahtevo za prepoved Društva Huda jama, je SPS na ljubljansko okrožno sodišče vložila v začetku leta 2017. Po besedah generalnega sekretarja Tadeja Trček, so to storili, kot odgovor na vloženo zahtevo Romana Leljaka in Društva Huda jama po prepovedi delovanja ZZB NOB Slovenije.[34]

Kampanja za umik priznanja Kosova[uredi | uredi kodo]

Dne 25. oktobra 2018 je SPS začela kampanjo za umik priznanja Republike Kosovo s strani Republike Slovenije.[35][36] Kampanjo so začeli s pošiljanjem odprtega pisma predsedniku republike Borutu Pahorju, predsedniku vlade Marjanu Šarcu, vsem članom vlade in predstavnikom poslanskih skupin skupin v državnem zboru. V njem je stranka pozvala predstavnike oblasti v Sloveniji, naj se zavzamejo za umik prizanja Kosova.[37][38][39][37]

Stranka v pismu ocenjuje, da je Slovenija 2008 leta storila veliko napako priznavši neodvisnost dela teritorija Srbije. V pismu navajajo, da je Kosovo in Metohija nedeljivi del Srbije, kakor je tudi navedeno v resoluciji Združenih Narodov 1244.[40][41] V pismu SPS Srbijo naziva za bratsko deželo, in navaja mednarodnopravne pomanjlkjivosti neodvisnosti Republike Kosovo. Trdijo, da je Kosovo »očitno instrument Zahoda« in vir nestabilnosti v regiji. Prav tako trdijo, da ta nestabilnost predstavlja nevarnost za državljane Republike Slovenije.[37]

Ta kampanja stranke je v prvih 24 urah bila deležna pozornosti mnogih spletnih medijev v Srbiji, v Sloveniji je o akciji poročal le spletni portal Insajder,[37] ki je z vodjo stranke opravil tudi intervju. V Srbiji so o tem odprtem pismu poročali v novicah radijske postaje Sputnik.[42]

Predlog za obdavčitev verske skupnosti in ukinitev financiranja[uredi | uredi kodo]

Na začetku leta 2019 je SPS na vlado naslovila predlog, po katerem bi se obdavčilo verske skupnosti in ukinilo financiranje verskih skupnosti s strani države.[35]

Ideologija in nazori[uredi | uredi kodo]

SPS je stališča, da je bil Tito »največji državnik v zgodovini«.[43] SPS nasprotuje članstvu v EU.[3]

Notranjeorganizacijska struktura[uredi | uredi kodo]

Vodstvo stranke[uredi | uredi kodo]

  • Tadej Trček - generalni sekretar (2016-)[3]
    Ruski general Mikhail Mojisev (levo) in Tadej Trček (desno) 
  • Igor Nemec - generalni podsekretar (2016-)[35]

Organi stranke[uredi | uredi kodo]

• Kongres SPS

• Centralni komite SPS

• Sekretariat SPS

• Generalni sekretar SPS

• Generalni podsekretar SPS

• Sekretar SPS

• Nadzorna komisija SPS[44]

Regioalni odbori[uredi | uredi kodo]

Štajerska in Prekmurje[uredi | uredi kodo]

Na dan, 23. februarja 2019, so v Ljutomeru zbrani člani SPS iz Štajerske in Prekmurja ustanovili prvi regionalni odbor stranke. Sedež odbora je v Murski Soboti, kjer je do ustanovitve že uspešno deloval lokalni odbor.[35] Odbor so ustanovili z namenom povezovanja "preveč razpršenega članstva v 7. in 8. volilni enoti".[45]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »Društva, politične stranke in ustanove - objave na spletu«. mrrsp.gov.si. Pridobljeno 21. maja 2017.
  2. »Ustanovili Socialistično partijo Slovenije, njen prvi cilj pa je izstop iz EU in Nata«. Pridobljeno 18. oktobra 2016.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 »I Slovenci dobili Socijalističku partiju - stranka osnovana u vili Josipa Broza Tita«. Blic.rs (v srbščini). Pridobljeno 27. oktobra 2018.
  4. »Socialistična partija Slovenije, edina politična stranka v Sloveniji, s katero ne upravljajo 'strici iz ozadja' | Cajtng.net«. www.cajtng.net. Pridobljeno 13. marca 2018.
  5. »Uradni list - Vsebina Uradnega lista«. www.uradni-list.si. Pridobljeno 7. aprila 2018.
  6. zurnal24.si. »Socialistična partija Slovenije: za nacionalizacijo«. zurnal24. Pridobljeno 21. maja 2017.
  7. »25 kandidatnih list v tekmo za glasove volivcev: začenja se uradna kampanja«. Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 4. maja 2018.
  8. »Predčasne volitve v Državni zbor 2018«. Državna volilna komisija RS. Pridobljeno 23. avgusta 2018.
  9. »Levica bi v reševanje problematike Ljubljane vključila glas ljudi«. Grem Volit Lokalne. Pridobljeno 27. oktobra 2018.
  10. »Lokalne volitve 2018«. volitve.gov.si. Pridobljeno 26. oktobra 2018.
  11. »Vrstni red županskih kandidatov: Ljubljana«. Grem Volit Lokalne. Pridobljeno 27. oktobra 2018.
  12. »Janković bo naslednja štiri leta kraljeval še lažje kot doslej«. zurnal24.si. Pridobljeno 15. novembra 2022.
  13. »Lokalne volitve 2018«. volitve.gov.si. Državna volilna komisija. 17. december 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. decembra 2018. Pridobljeno 9. aprila 2020.
  14. »Lokalne volitve 2018«. volitve.gov.si. Pridobljeno 26. oktobra 2018.
  15. »Lokalne volitve 2018«. volitve.gov.si. Pridobljeno 9. aprila 2020.
  16. »Se še spomnite županskih kandidatov izpred štirih let?«. ZON. 18. oktober 2022. Pridobljeno 15. novembra 2022.
  17. »Lokalne volitve 2018«. volitve.gov.si. Pridobljeno 26. oktobra 2018.
  18. »Lokalne volitve 2018«. volitve.gov.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. januarja 2020. Pridobljeno 9. aprila 2020.
  19. 19,0 19,1 »LOKALNE VOLITVE 2018 VLOŽENE KANDIDATURE ZA VOLITVE ŽUPANA« (PDF). Pridobljeno 26. oktobra 2018.
  20. »LOKALNE VOLITVE 2018 POTRJENE KANDIDATURE ZA VOLITVE ŽUPANA« (PDF). Pridobljeno 26. oktobra 2018.
  21. »Lokalne volitve 2018«. volitve.gov.si. Pridobljeno 26. oktobra 2018.
  22. Rajšek, Bojan (12. november 2018). »Partija ne sme na volitve v Grosuplju«. www.delo.si. Pridobljeno 14. aprila 2020.
  23. Frantar, Anton Gašper (9. april 2019). »Javna objava« (PDF). Državna volilna komisija. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. maja 2019. Pridobljeno 28. maja 2019.
  24. »SEZNAM VLOŽENIH LIST KANDIDATOV PO VOLILNIH ENOTAH« (PDF). Državna volilna komisija. Državna volilna komisija. 25. marec 2022. Pridobljeno 30. marca 2022.
  25. »Transakcijski račun za volitve odprlo 22 strank in list | Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Produkcija Plus Storitveno Podjetje D.O.O. Ljubljana. 10. marec 2022. Pridobljeno 27. aprila 2022.
  26. »V Ajdovščini ima trenutni župan tri protikandidate, tudi nekdanjega župana«. rtvslo.si. Pridobljeno 15. novembra 2022.
  27. »STA: V boj za županski stolček v Ajdovščini tudi sedanji in nekdanji župan«. www.sta.si. Pridobljeno 15. novembra 2022.
  28. Tratnik, Alenka (21. oktober 2022). »Bivši župan bo ponovno kandidiral«. Primorske Novice. Primorske Novice. Pridobljeno 15. novembra 2022.
  29. volitve.dvk-rs.si https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/ajdovscina/kandidati. Pridobljeno 15. novembra 2022. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  30. volitve.dvk-rs.si https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/ajdovscina/rezultati. Pridobljeno 22. novembra 2022. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  31. d.o.o, Arctur. »Lokalne volitve: Tadej Beočanin ostaja na čelu občine Ajdovščina!«. www.lokalne-ajdovscina.si. Pridobljeno 22. novembra 2022.
  32. »Socialistična partija Slovenije: izstop iz Nata in ponovna uvedba naborništva«. Grem Volit. Pridobljeno 17. maja 2018.
  33. »Socialistična partija Slovenije (SPS) - Parlamentarne volitve 2018 - STA«. www.sta.si. Pridobljeno 17. maja 2018.
  34. Rajšek, Bojan (14. februar 2017). »Eni bi ukinili borce, drugi Hudo jamo«. www.delo.si. Pridobljeno 14. aprila 2020.
  35. 35,0 35,1 35,2 35,3 »V Ljutomeru ustanovili prvi regionalni odbor Socialistične partije Slovenije«. Prlekija-on.net. Pridobljeno 14. aprila 2020.
  36. Serbia, RTS, Radio televizija Srbije, Radio Television of. »Slovenački socijalisti za povlačenje priznanja Kosova« (v srbščini). Pridobljeno 27. oktobra 2018.
  37. 37,0 37,1 37,2 37,3 »Socialistična partija Slovenije pozvala k umiku slovenskega priznanja neodvisnosti Kosova«. Insajder.com - Objektivno. Odkrito. Točno. 4. november 2018. Pridobljeno 9. septembra 2021.
  38. »"Slovenija da povuče priznanje Kosova"«. B92.net (v srbščini). Pridobljeno 26. oktobra 2018.
  39. Serbia, RTS, Radio televizija Srbije, Radio Television of. »Словеначки социјалисти за повлачење признања Косова« (v srbščini). Pridobljeno 26. oktobra 2018.
  40. »S/RES/1244(1999) - E«. undocs.org (v angleščini). Pridobljeno 27. oktobra 2018.
  41. »NATO & Kosovo : UN Resolution 1244 (1999) - 10 June 1999«. www.nato.int. Pridobljeno 27. oktobra 2018.
  42. Sputnjik Srbija (26. oktober 2018), Vesti radija Sputnjik 26.10.2018., pridobljeno 27. oktobra 2018
  43. »Socialistična partija Slovenije: za nacionalizacijo« (v hrvaščini). Pridobljeno 27. oktobra 2018.
  44. »Statut Socialistične Partije Slovenije - popravljena verzija.pdf«. Google Docs. Pridobljeno 27. oktobra 2018.
  45. »Še obstajajo fosili: V 21. stoletju v Sloveniji ustanovili regionalni odbor Socialistične partije Slovenije, ki se ima za edino in neposredno naslednico ideje diktatorja Josipa Broza Tita! | Nova24TV«. nova24tv.si. 14. marec 2019. Pridobljeno 21. septembra 2020.

Zunanje poveze[uredi | uredi kodo]