Termoelektrarna Šoštanj blok 6

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Slika prikazuje kako bi izgledala Termoelektrarna Šoštanj po izgradnji bloka 6.

Termoelektrarna Šoštanj blok 6 (znan tudi s kratico TEŠ6) je projekt za izgradnjo novega bloka Termoelektrarne Šoštanj.[1]

V zvezi z izgradnjo TEŠ6 je prišlo do korupcijske afere. Parlamentarna preiskovalna komisija, ki je delovala med 2015 in 2018, je za politično odgovorne spoznala Franca Križaniča, Mateja Lahovnika in Boruta Pahorja.[1]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Obstoječi bloki so bili grajeni v času, ko so na področju energetike veljale drugačne okoljevarstvene omejitve in drugačna ekonomska merila. Podaljšanje njihovega obratovanja je tako s stališča ekonomike kot vpliva na okolje nesmotrno. Novi blok bo zgrajen 60 let od prvega in 38 let od zadnjega in bo bistveno učinkovitejši. Zanj izbrana tehnologija predstavlja trenutno najboljšo razpoložljivo tehnologijo za obratovalne razmere na lokaciji Termoelektrarne Šoštanj in ob uporabi domačega energenta iz Premogovnika Velenje. Tehnologija BAT pomeni višji izkoristek in manjše onesnaževanje okolja, to pa je v skladu s sodobnimi cilji energetske strategije.[navedi vir]

V letu 2008 je prenehal obratovati blok 2, leta 2010 blok 1, v letu 2014 bo prenehal delovati blok 3 in v letu 2016 še blok 4. Z začetkom obratovanja nadomestnega bloka 6 bo na območju TEŠ blok 5 prešel v hladno rezervo. Po letu 2027 bo deloval samo blok 6.[navedi vir]

Prednosti in slabosti gradnje[uredi | uredi kodo]

Prednosti gradnje bloka 6 so naslednje:

  • zagotavlja stabilnost elektroenergetskega sistema, ki ga JEK 1 in morebitna bodoča JEK 2 ne moreta zagotoviti;
  • pri gradnji bo s 50 - 60 % sodelovala domača industrija; (kar se je izkazalo za laž, doma je ostalo največ 20% investicije)[navedi vir]
  • zagotavlja sigurno oskrbo z elektriko tudi v primerih mednarodnih zapletov pri dobavi plina[navedi vir]
  • zagotavlja najmanj 3500 delovnih mest za naslednjih 40 let; (kar se je izkazalo za laž. Že takrat je šlo za 1200 delovnih mest)[navedi vir]
  • omogoča povečanje izkoristka goriva za 10-15 % v primerjavi s sedanjo tehnologijo; (malo manj dobre, a cenejše rezultate bi lahko dosegli z modernizacijo starih tehnologij)[navedi vir]
  • v naslednji fazi, po izgradnji, bo omogočena tudi sekvestracija CO2 in s tem drastično zmanjšanje emisij (možnosti so realne, saj se tehnologije hitro približujejo komercialnim rešitvam);[navedi vir]

Slabosti pri gradnji TEŠ 6 pa so:[navedi vir]

  • izbrana je tehnologija, ki ne omogoča zamenjave goriva.
  • emisija toplogrednih plinov se absolutno ne bo zmanjšala, vendar se bo povečala proizvodnja elektrike.
  • Cena elektrike iz kurjenja mokrega nizkokaloričnega lignita polnega žvepla in drugih primesi iz 300m globin ne bo nikoli konkurenčno dnevnim kopom dobrega premoga, ki se nahajajo po Evropi. Že tedaj (2011) pa je cena presegala ceno elektrike iz obnovljivih virov (sončna in vetrna energija)
  • ohranjamo klasična delovna mesta. Za vlaganja okrog 1.100.000 evrov na delovno mesto bi se dalo narediti kaj bolj čistega in visokotehnološkega.

Odločitev za gradnjo[uredi | uredi kodo]

Načrtovani izgled bloka 6

Po sprejetem strateškem razvojnem načrtu Termoelektrarne Šoštanj, junija 2004, bo Blok 6 s 600 MW postopoma nadomestil tehnološko zastarele in ekonomsko nerentabilne bloke 1, 2, 3, 4 in 5. Šlo je za nacionalno pomemben projekt, ki je bil uvrščen v Resolucijo Nacionalnega energetskega programa in v Resolucijo o nacionalnih in razvojnih projektih za obdobje 2007 – 2023, ki ga je vlada sprejela 12. oktobra 2006, novelirala pa v letu 2008.[navedi vir]

Blok 6, ki naj bi poskusno začel obratovati konec leta 2014 bi zagotavljal nižjo ceno električne energije kot jo je do tedaj dosegala Termoelektrarna Šoštanj ob sočasni manjši obremenjenosti okolja. V okolje se bi po zagonu bloka 6 spuščalo 55% manj žveplovih oksidov in 50% manj dušikovih oksidov.[navedi vir]

Navedeni razlogi za izgradnjo so bili: znižanje cene električne energije, znižanje onesnaženosti okolja in hrupa in podaljšanje proizvodnje električne energije, ki jo omogočajo količine premoga iz Premogovnika Velenje, iz 2025 na leto 2054.[navedi vir]

Cena izgradnje[uredi | uredi kodo]

Naložba je bila v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 iz leta 2006[2] ocenjena na 602 milijona evrov (oz. 1 Mio €/1 MW) in naj bi se v celoti financirala iz zasebnih virov. Naložba je bila že pred vladno resolucijo v investicijskem programu iz aprila 2006 ocenjena na 691 mio EUR.[navedi vir]

V Noveliranem investicijskem programu (NIP 1) je cena že novembra 2006 narasla na 1,07 mrd €. Investicijska vrednost projekta je z NIP 2 (marec 2009) poskočila na 1,34 mrd €. Cena se je z NIP 3 (oktober 2009) znižala na 1,12 mrd EUR.[3] Leta 2010 se je ustalila na 1,1 milijarde €. 300 milijonov € HSE, 100 milijonov € TEŠ, 550 milijonov € krediti EIB, preostali krediti (EBRD, poslovne banke) ter vložek poslovnega partnerja/partnerjev pa 200 milijonov €. Trenutno se govori o 1.4 mrd €,[4] pri čemer ni povsem jasno, zakaj cena narašča.[navedi vir]

Javna razprava o projektu TEŠ 6[uredi | uredi kodo]

Odločanje o projektu TEŠ 6 je bilo postopno, tako da je skupna slika bila predstavljena javnosti šele v letu 2008, podrobnejši dokumenti pa šele z vlogo za kreditiranje Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD).[navedi vir]

Po sprejetju zakona o gradnji TEŠ 6 sta Vili Kovačič in društvo Davkoplačevalci se ne damo vložila v Državnem zboru zadostno število podpisov za sprožitev referendumskega postopka. Ministrstvo je pobudo zavrnilo zaradi nečitljivih in netočnih podatkih o nekaterih podpisnikih in Ustavno sodišče je odločilo, da je odločitev ministrstva skladna z Ustavo RS (Sklep Ustavnega sodišča RS __/12).[navedi vir]

V javnosti so močno odmevali podatki o naraščanju predračunske cene projekta, od predvidenih 602 milijona € na okoli 1,4 milijarde €.[4]

Večino stroška proizvodnje elektrike predstavlja uvožena oprema in gorivo za izkopavanje lignita ter obresti za tuje kredite, kar je ovrglo argument za izgradnjo TEŠ6 na podlagi samozadostnosti.[navedi vir]

Denar se je prelival iz obnovljivih virov (hidroelektrarne) v neobnovljive investicije.[pojasni]

Tehnične podrobnosti[uredi | uredi kodo]

Blok 6
Investitor Termoelektrarna Šoštanj
Moč bloka 600 MW
Specifična poraba na pragu 8.451 kJ/kWh
Cena premoga 23,18 EUR/t (2,25 EUR/GJ)
Ure obratovanja 6.500 ur/leto
Število zaposlenih >200
Življenjskga doba 40 let
Emisija CO2 0,87 kg/kWh
Končano poskusno obratovanje november 2014 (predvidoma)
Leto delovanja in moči blokov TEŠ
2009
B1, 3

B4 + PLT

B5 + PLT
82 MW, 26% 317 MW, 34,8 % 387 MW, 35,8 %
skupno 3500 - 3745 GWh
2010
B1, 3

B4 + PLT

B5 + PLT
55 MW, 26% 317 MW, 34,8 % 387 MW, 35,8 %
skupno 3500 - 3745 GWh
2015
B5 + 2 PLT

B6
429 MW, 37,6 % 600 MW, 43 %
skupno 3450 - 4750 GWh
2027 - 2054
B6
600 MW, 43 %
skupno 2400 - 3450 GWh
B - blok, PLT - plinska turbina

Nadomestni blok 6 bo proizvajal 3.500 GWh električne energije, za kar bo potreboval 2,9 milijona ton premoga in skupno oddajal v okolico 3,1 milijona tone CO2, kar je skoraj poldrugi milijon ton manj od emisij trenutno delujočih blokov 3, 4 in 5. Gre torej za energetsko in okoljsko sprejemljivejši proizvodni objekt, s katerim bomo za enako količino električne energije potrebovali 30 odstotkov manj premoga. S postavitvijo bloka 6 se ob enaki količini proizvedene električne energije v Termoelektrarni Šoštanj specifične emisije CO2 znižajo za 35 odstotkov. Novi blok 6 namreč odda 0,87 kg/kWh specifične emisije CO2, medtem ko obstoječi objekti oddajajo 1,25 kg/kWh.[navedi vir]

Gradbena dela so se začela z rušenjem hladilnih stolpov blokov 1, 2 in 3 leta 2010. Od leta 2011 do 2013 bosta potekali dobava in montaža opreme. Poskusno naj bi novi blok začel obratovati leta 2014, ko se bodo začeli zagonski preizkusi bloka. To leto bo tudi prva sinhronizacija in prvič bo proizvedena električna energija iz novega bloka.[navedi vir]

Moč bloka 6[uredi | uredi kodo]

Trenutno delujoči bloki v Termoelektrarni Šoštanj 755 MW moči, blok 6 pa bo imel na generatorju 600 MW oziroma na pragu 545 MW moči.[5]

Čiščenje dimnih plinov[uredi | uredi kodo]

Z izbrano prašno tehnologijo in čiščenjem dimnih plinov, ki predstavljata za uporabo premoga v velikih kurilnih napravah primerno tehnologijo BAT (Best Available Technology), se bodo skupne emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in prahu iz Termoelektrarne Šoštanj po gradnji bloka 6 bistveno zmanjšale.[navedi vir]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 https://imss.dz-rs.si/imis/19c74b73b7e6d0915e46.pdf
  2. "Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023" (PDF).
  3. "Projekt TEŠ 6 je nujen za stabilno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema, zato mora biti njegova izvedba nemotena".
  4. 4,0 4,1 Teš 6 še za 100 milijonov dražji, meja je...
  5. ŠOŠTANJ THERMAL POWER PLANT Due Diligence Services Investment of New Lignite-fired 600 MW Power Generation Unit European Bank for Reconstruction and Development (EBRD), PÖYRY ENERGY LTD, december 2009

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]