Termoelektrarna Šoštanj blok 6

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Slika prikazuje kako bi izgledala Termoelektrarna Šoštanj po izgradnji bloka 6.

Blok 6 je projekt za izgradnjo novega bloka na Termoelektrarni Šoštanj.

Osnovni podatki[uredi | uredi kodo]

  • Termoelektrarna Šoštanj
  • Naslov: Cesta Lole Ribarja 18, Šoštanj
Blok 6
Investitor Termoelektrarna Šoštanj
Moč bloka 600 MW
Specifična poraba na pragu 8.451 kJ/kWh
Cena premoga 23,18 EUR/t (2,25 EUR/GJ)
Ure obratovanja 6.500 ur/leto
Število zaposlenih >200
Življenjskga doba 40 let
Emisija CO2 0,87 kg/kWh
Končano poskusno obratovanje november 2014 (predvidoma)

Odločitev za gradnjo[uredi | uredi kodo]

Načrtovani izgled bloka 6

Po sprejetem strateškem razvojnem načrtu Termoelektrarne Šoštanj, junija 2004, bo Blok 6 s 600 MW postopoma nadomestil tehnološko zastarele in ekonomsko nerentabilne bloke 1,2,3,4 in 5. Gre za nacionalno pomemben projekt, ki je uvrščen v Resolucijo Nacionalnega energetskega programa in v Resolucijo o nacionalnih in razvojnih projektih za obdobje 2007 – 2023, ki ga je vlada sprejela 12. oktobra 2006, novelirala pa v letu 2008.

Blok 6, ki naj bi poskusno začel obratovati konec leta 2014, zagotavlja viden ekonomski učinek, saj bi zagotavljal nižjo ceno električne energije kot jo dosegajo trenutno v Termoelektrarni Šoštanj, in manjšo obremenjenost okolja. V okolje se bo namreč že leta 2015, po zagonu bloka 6, spuščalo 55% manj žveplovih oksidov ter za 50% manj dušikovih oksidov.

Novinar Primož Cirman je povzel potek odločanja v članku Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj: Energokemični kombinat - pol stoletja kasneje, Dnevnik, Objektiv 6.2.2010.[1]

Razlogi za odločitev

  • Zaradi znižanja lastne cene električne energij
  • znižanja obremenjenosti okolja:
    • SO2 iz 400 na 100 mg/Nm3
    • NOx iz 500 na 150 mg/Nm3
    • CO2 za 35 %/MWh,
  • znižanja prahu, znižanja hrupa, ...
  • Zaradi podaljšanja proizvodnje električne energije, ki jo omogočajo količine premoga iz Premogovnika Velenje, iz 2025 na leto 2054.

Cena[uredi | uredi kodo]

Naložba je bila v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 iz leta 2006[2] ocenjena na 602 milijona evrov (oz. 1 Mio/1 MW) in naj bi se v celoti financirala iz zasebnih virov. Vendar je bila naložba že pred vladno resolucijo v Investicijskem programu iz aprila 2006 ocenjena na 691 mio EUR.

V Noveliranem Investicijskem Programu (NIP 1) je cena že novembra 2006 narasla na 1,07 mrd EUR. Investicijska vrednost projekta je z NIP 2 (marec 2009) poskočila na 1,34 mrd EUR (NIP 2, marec 2009). Cena se je z NIP 3 (oktober 2009) znižala na 1,12 mrd EUR.[3] Leta 2010 se je ustalila na 1,1 milijarde EUR. 300 milijonov EUR HSE, 100 milijonov EUR TEŠ, 550 milijonov EUR krediti EIB, preostali krediti (EBRD, poslovne banke) ter vložek poslovnega partnerja/partnerjev pa 200 milijonov EUR. Trenutno se govori o 1.4 mrd EUR[4], pri čemer ni povsem jasno, zakaj cena narašča.

Informacije o bloku 6[uredi | uredi kodo]

Leto delovanja in moči blokov TEŠ
2009
B1, 3

B4 + PLT

B5 + PLT
82 MW, 26% 317 MW, 34,8 % 387 MW, 35,8 %
skupno 3500 - 3745 GWh
2010
B1, 3

B4 + PLT

B5 + PLT
55 MW, 26% 317 MW, 34,8 % 387 MW, 35,8 %
skupno 3500 - 3745 GWh
2015
B5 + 2 PLT

B6
429 MW, 37,6 % 600 MW, 43 %
skupno 3450 - 4750 GWh
2027 - 2054
B6
600 MW, 43 %
skupno 2400 - 3450 GWh
B - blok, PLT - plinska turbina

Nadomestni blok 6 bo proizvajal 3.500 GWh električne energije, za kar bo potreboval 2,9 milijona ton premoga in skupno oddajal v okolico 3,1 milijona tone CO2, kar je skoraj poldrugi milijon ton manj od emisij trenutno delujočih blokov 3, 4 in 5. Gre torej za energetsko in okoljsko sprejemljivejši proizvodni objekt, s katerim bomo za enako količino električne energije potrebovali 30 odstotkov manj premoga. S postavitvijo bloka 6 se ob enaki količini proizvedene električne energije v Termoelektrarni Šoštanj specifične emisije CO2 znižajo za 35 odstotkov. Novi blok 6 namreč odda 0,87 kg/kWh specifične emisije CO2, medtem ko obstoječi objekti oddajajo 1,25 kg/kWh.

Gradbena dela so se začela z rušenjem hladilnih stolpov blokov 1, 2 in 3 leta 2010. Od leta 2011 do 2013 bosta potekali dobava in montaža opreme. Poskusno naj bi novi blok začel obratovati leta 2014, ko se bodo začeli zagonski preizkusi bloka. To leto bo tudi prva sinhronizacija in prvič bo proizvedena električna energija iz novega bloka.

Čiščenje dimnih plinov[uredi | uredi kodo]

Z izbrano prašno tehnologijo in čiščenjem dimnih plinov, ki predstavljata za uporabo premoga v velikih kurilnih napravah primerno tehnologijo BAT (Best Available Technology), se bodo skupne emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in prahu iz Termoelektrarne Šoštanj po gradnji bloka 6 bistveno zmanjšale.

Moči bloka 6[uredi | uredi kodo]

Trenutno delujoči bloki v Termoelektrarni Šoštanj 755 MW moči, blok 6 pa bo imel na generatorju 600 MW oziroma na pragu 545 MW moči [5].

Obstoječi bloki[uredi | uredi kodo]

Obstoječi bloki so bili grajeni v času, ko so na področju energetike veljale drugačne okoljevarstvene omejitve in drugačna ekonomska merila. Podaljšanje njihovega obratovanja je tako s stališča ekonomike kot vpliva na okolje nesmotrno. Novi blok bo zgrajen 60 let od prvega in 38 let od zadnjega in bo bistveno učinkovitejši. Zanj izbrana tehnologija predstavlja trenutno najboljšo razpoložljivo tehnologijo za obratovalne razmere na lokaciji Termoelektrarne Šoštanj in ob uporabi domačega energenta iz Premogovnika Velenje. Tehnologija BAT pomeni višji izkoristek in manjše onesnaževanje okolja, to pa je v skladu s sodobnimi cilji energetske strategije.

V letu 2008 je prenehal obratovati blok 2, leta 2010 blok 1, v letu 2014 bo prenehal delovati blok 3 in v letu 2016 še blok 4. Z začetkom obratovanja nadomestnega bloka 6 bo na območju TEŠ blok 5 prešel v hladno rezervo. Po letu 2027 bo deloval samo blok 6.

Prednosti in slabosti gradnje bloka[uredi | uredi kodo]

Prednosti gradnje bloka 6 so naslednje:

  • zagotavlja stabilnost elektroenergetskega sistema, ki ga JEK 1 in morebitna bodoča JEK 2 ne moreta zagotoviti;
  • pri gradnji bo s 50 - 60 % sodelovala domača industrija;
  • zagotavlja sigurno oskrbo z elektriko tudi v primerih mednarodnih zapletov pri dobavi plina;
  • zagotavlja najmanj 3500 delovnih mest za naslednjih 40 let (danes ni investicije, ki bi to zagotavljala, ne glede na vrsto proizvodnje);
  • omogoča povečanje izkoristka goriva za 10 -15 % v primerjavi s sedanjo tehnologijo;
  • v naslednji fazi, po izgradnji, bo omogočena tudi sekvestracija CO2 in s tem drastično zmanjšanje emisij (možnosti so realne, saj se tehnologije hitro približujejo komercialnim rešitvam).

Slabosti pri gradnji TEŠ 6 pa so:

  • izbrana je tehnologija, ki ne omogoča zamenjave goriva.
  • emisija toplogrednih plinov se absolutno ne bo zmanjšala, vendar se bo povečala proizvodnja elektrike
  • ohranjamo klasična delovna mesta (vlaganja okrog 345.000 evrov/delovno mesto).

Javne razprave o projektu TEŠ 6[uredi | uredi kodo]

Odločanje o projektu TEŠ 6 je bilo postopno, tako da je skupna slika bila predstavljena javnosti šele v letu 2008, podrobnejši dokumenti pa šele z vlogo za kreditiranje Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD).

Po sprejetju zakona o gradnji TEŠ 6 sta Vili Kovačič in društvo Davkoplačevalci se ne damo vložila v Državnem zboru zadostno število podpisov za sprožitev referendumskega postopka. Ministrstvo je pobudo zavrnilo zaradi nečitljivih in netočnih podatkih o nekaterih podpisnikih in Ustavno sodišče je odločilo, da je odločitev ministrstva skladna z Ustavo RS (Sklep Ustavnega sodišča RS __/12).

V javnosti so močno odmevali podatki o naraščanju predračunske cene projekta, od predvidenih 602 milijona € na okoli 1,4 milijarde €.[4]

Tudi o domači elektriki ne moremo več govoriti, saj večino stroška proizvodnje elektrike predstavlja uvožena oprema in gorivo za izkopavanje lignita ter obresti za tuje kredite.

Anahronizem je, da se je prelil denar iz obnovljivih virov (hidroelektrarne), v "neobnovljive" investicije.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]