Finančna uprava Republike Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Finančna uprava Republike Slovenije
Druga imena FURS
Finančna uprava RS
Državni okvir Republika Slovenija
Datum nastanka 01.08.2014
Status organa organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije
Organi v sestavi
  • Služba generalne direktorice
  • Notranjerevizijska služba
  • Služba za notranji nadzor
  • Uprava za carine
  • Uprava za davke
  • Uprava za nadzor
  • Uprava za računovodstvo in izvršbo
  • Urad za splošne zadeve
  • Urad za informatiko
  • finančni uradi
Sedež Šmartinska cesta 55,Ljubljana[1]
Temeljne naloge pobiranje davkov
Službeni praznik 12. april
Generalni direktor Jana Ahčin
Število uslužbencev 3692 (31.12.2014)[1]
Poprečna starost uslužbencev 47,2 leta (31.12.2014)[1]
Predhodnik organa Carinska uprava Republike Slovenije;

Davčna uprava Republike Slovenije
Članstvo v mednarodnih org. Mednarodna organizacija davčnih uprav (IOTA)
Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo EU (TAXUD)
Svetovna carinska organizacija (WCO)
Spletna stran
http://www.fu.gov.si/

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, ki je 01.08.2014 združil delovanje Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije.[2][1] Finančna uprava Republike Slovenije opravlja naloge davčne službe v najširšem pomenu besede, saj njene naloge obsegajo tudi naloge carinske službe in v omejenem obsegu tudi naloge finančne straže. Sedež Finančne uprave Republike Slovenije je v Ljubljani.

Zgodovina Finančne uprave[uredi | uredi kodo]

Finančni stražar s činom paznika ob koncu 19. stoletja

Zgodovina finančne uprave zajema splošno zgodovino davčne službe in poseben razvoj carinske službe ter službe finančne straže. Davčna služba v najširšem pomenu besede se je na Slovenskem prvič intenzivno oblikovala že v času Rimskega imperija, ki je imel dobro organiziran sistem pobiranja davkov.[3] V srednjem veku se je postopoma ponovno pojavilo pobiranje prometno-tržnih dajatev iz katerih se kasneje razvijejo mitnine in carine.[4] Pojavili so se tudi urbarji, v katerih so bile popisane tudi davčne obveznosti podložnikov, pod Marijo Terezijo pa se je zelo razvil katastrski sistem in leta 1871 pa je že obstajala zelo razvita oblika zemljiške knjige.[5]

Na državne meje so Habsburžani že leta 1829 postavili enotno organizirano in uniformirano finančno stražo oziroma finančno policijo.[6] Po drugi svetovni vojni so bili kadri finančne policije pripojeni bodisi davčni službi v ožjem smislu bodisi carinski službi.[7]

V času Socialistične Republike Slovenije so naloge davčne službe opravljale občinske uprave za javne prihodke in SDK. Leta 1992 so naloge občinskih uprav za javne prihodke prešle na državno davčno službo, ki se je imenovala Republiška uprava za javne prihodke,[8] leta 1996 pa je bil velik del nekdanje SDK združen z Republiško upravo za javne prihodke v Davčno upravo Republike Slovenije.[9] Davčna uprava Republike Slovenije je opravljala naloge iz dejavnosti davčne službe, ki obsegajo odmero, obračunavanje, nadzor in izterjevanje davkov in drugih dajatev na podlagi zakona in drugih predpisov.[10]

Davčni uradniki so v letih med 1933 in 1936 nosili uniformo
Zastava Finančne uprave Republike Slovenije
Carinski uniformiranec od leta 2011

Po padcu Avstro-Ogrske so bili poskusi uniformiranja davčnih uslužbencev le deloma uspešni v času Kraljevine Jugoslavije[11] povsem neuspešni pa leta 1984 v času SFRJ.[12] Na drugi strani je carinska služba z izjemo tridesetih let 20. stoletja ves čas svojega delovanja ohranila nošenje uniforme in je v desetletjih po koncu druge svetovne vojne dobila podobo sodobne carinske službe.[13]

V letih 1990-1991 so nekateri davčni uslužbenci v najširšem pomenu besede (cariniki na Slovenskem in uslužbenci slovenske SDK) z zadrževanjem pobranih carinskih dajatev vodili carinsko vojno proti zveznim oblastem,[14] kar je bil velik doprinos k procesu slovenskega osamosvajanja.

Ob osamosvojitvi Slovenije je nastala tudi Carinska uprava Republike Slovenije. Zaradi povečanja potreb po carinskem nadzoru gibanja blaga pa so leta 1997 ustanovljeni mobilni oddelki pričeli nositi orožje,[15] v čemer lahko prepoznamo ponoven razvoj finančne straže. Od leta 1999 je carinska služba ponovno postala carinsko-dohodarstvena služba. Pričela je namreč pobirati trošarine.[16] Od 1. maja 2004 Slovenija pripada enotnemu carinskemu območju Evropske unije, pri čemer cariniki pri svojem delu uporabljajo tako evropsko pravo, nacionalno pravo in mednarodno pravo.[17]

Janševa vlada je za 1. julij 2013 načrtovala združitev davčne in carinske uprave v ustanovo z delovnim imenom »Finančna uprava«,[18] toda zaradi padca te vlade v marcu 2013 do združitve obeh služb tega dne ni prišlo. V času vlade Alenke Bratušek je Državni zbor Republike Slovenije 31. marca 2014 sprejel Zakon o finančni upravi (ZFU), ki določa, da se carinska in davčna služba 01.08.2014 združita v enotno finančno upravo. [19] Vlada Republike Slovenije je 15.07.21014 na dopisni seji za vršilko dolžnosti generalne direktorice finančne uprave imenovala Jano Ahčin in sicer do imenovanja generalnega direktorja Finančne uprave Republike Slovenije po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. Položaj je nastopila s 16. julijem 2014.[20] Jani Ahčin je zaradi tega dne 15.07.2014 prenehal mandat generalne direktorice Davčne uprave Republike Slovenije, 31. 7. 2014 pa je bil s položaja generalnega direktorja Carinske uprave Republike Slovenije razrešen tudi Rajko Skubic.[20] Od 27.11.2014 Jana Ahčin Finančno upravo Republike Slovenije vodi kot generalna direktorica.[21]

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Naloge in organizacijo ureja zakon o finančni upravi.[1] Finančna uprava opravlja naloge odmerjanja in obračunavanja obveznih dajatev, carinske naloge, naloge finančnega nadzora in preiskave, vodi postopke izvršbe in prekrškovne postopke iz svoje pristojnosti ter opravlja številne druge naloge, ki sta jih doslej opravljali davčna in carinska služba.[22]

Finančna uprava RS je zavezana k učinkovitemu delovanju in zaščiti najširšega družbenega interesa v Sloveniji in Evropski uniji pri pobiranju davkov, carin in pristojbin ter je nosilka najpomembnejše fiskalne vloge pri zagotavljanju stabilnosti virov financiranja nacionalnih javnofinančnih blagajn in proračuna Evropske unije, kar neposredno vpliva tudi na stanje in razvoj nacionalnega gospodarstva ter zaščito finančnih interesov lokalnih skupnosti, Slovenije in Evropske unije.[23]

»Zeleni trikotnik« v Ljubljani- sedež Finančne uprave Republike Slovenije

Strateški cilji Finančne uprave RS v obdobju 2015-2020 so[23]:

  • učinkovito pobiranje dajatev;
  • varovanje družbe in finančnih interesov;
  • sodelovanje z okoljem in razvoj partnerstev;
  • organizacija, usmerjena v razvoj in rezultate;
  • integralni informacijski sistem.

Finančna uprava RS je v obdobju od 1. 8. do 1. 12. 2014 pobrala neto 5.881.642.764 EUR javnofinančnih prihodkov za proračune države, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, občin in posredno Evropske unije.[1] V državni proračun je bilo v tem obdobju vplačanih 3.284.572.154 EUR davčnih in nedavčnih prihodkov, v blagajno Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je bilo vplačanih 1.433.092.723 EUR, v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije 968.991.346 EUR, v proračune občin pa 187.453.255 EUR.[1]

Organizacija[uredi | uredi kodo]

Finančno upravo Republike Slovenije sestavljajo Generalni finančni urad in posamezni finančni uradi.[24] Do 1. januarja 2015 v mreži območnih davčnih in carinskih uradov ni bilo nobenih sprememb, potem pa je v notranji organizaciji prišlo do poenotenja finančnih uradov, ki so nadomestili delo dotedanjih carinskih in davčnih uradov.[25][26]

Uradne osebe znotraj Finančne uprave Republike Slovenije imajo status inšpektorja, carinika, preiskovalca, kontrolorja in izterjevalca.[27]

V finančno upravo Republike Slovenije je prešlo 3.701 carinskih in davčnih uslužbencev.[28] 31. decembra 2014 je bilo v Finančni upravi RS zaposlenih 3692 uslužbencev, povprečna starost zaposlenih je bila 47,2 leta in 71,8 % zaposlenih je imelo najmanj višjo strokovno izobrazbo.[1]

Generalna direktorica[uredi | uredi kodo]

  • Jana Ahčin kot vršilka dolžnosti generalne direktorice (16.07.2014-26.11.2014)[20]
  • Jana Ahčin (od 27.11.2014)[21]

Struktura Finančne uprave Republike Slovenije[uredi | uredi kodo]

Od 01.01.2015 so carinski in davčni uradi združeni v finančne urade. Finančna uprava Republike Slovenije ima odtlej sledečo strukturo:[29]

Generalni
finančni urad
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Posebni
finančni urad
 
 
 
 
 
 
FU Dravograd FU Maribor FU Murska
Sobota
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
finančni uradi
(FU)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
FU Kranj FU Ljubljana FU Hrastnik
 
 
 
 
FU Velenje FU Celje FU Ptuj
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
FU Nova Gorica FU Koper FU Postojna FU Kočevje FU Novo
mesto
FU Brežice

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 Letno poročilo Finančne uprave Republike Slovenije 2014: str 5.
  2. ^ ZFU (2014): 101-109. člen.
  3. ^ Adkins & Adkins (1999): str. 45-46.
  4. ^ Kosi (1999): str. 253, 255–257.
  5. ^ Vilfan, Sergij (1991): str. 102, 108, 142.
  6. ^ Hepe, B. (2011): str. 29, 38.
  7. ^ Čelik, P. (2012): str. 646.
  8. ^ Zakon o davčni službi/ZDS/ (1992),
  9. ^ Zakon o davčni službi/ZDS/ 1996.
  10. ^ DURS (2011): str. 3.
  11. ^ Vrišer, Sergej (1991): str. 44-45.
  12. ^ Čelik, P. (2012): str. 652.
  13. ^ Glej v: Hepe (2011) in Mikuž, Stanislav, Živko, Ivan (2011).
  14. ^ Repe, B. (2002): str. 273.
  15. ^ Suša, T. (2011): str. 94.
  16. ^ Kvendrc (2011).
  17. ^ Zupančič, A. (2008). Str. 18-39.
  18. ^ Fidermuc, Katarina (2012). Internetni vir.
  19. ^ ZFU (2014): 112. člen.
  20. ^ 20,0 20,1 20,2 Vlada RS (2014): internetni vir.
  21. ^ 21,0 21,1 Ministrstvo za finance RS, Služba za odnose z javnostmi (27.11.2014).
  22. ^ primerjaj z ZFU (2014): 112. člen.
  23. ^ 23,0 23,1 Letno poročilo Finančne uprave Republike Slovenije 2014: str 5.
  24. ^ ZFU (2014): 9. člen.
  25. ^ Fidermuc, K. (2014).
  26. ^ Letno poročilo Finančne uprave Republike Slovenije 2014: str 8.
  27. ^ ZFU (2014): 13. člen.
  28. ^ Carinska uprava Republike Slovenije (29.07.2014): internetni vir.
  29. ^ Uradni list RS 57/14

Viri[uredi | uredi kodo]