Pojdi na vsebino

Slovenska nogometna reprezentanca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Slovenija
Vzdevek
OrganizacijaNogometna zveza Slovenije
SelektorBoštjan Cesar
Največ nastopovBoštjan Cesar (101)[1]
Največ zadetkovZlatko Zahovič (35)[1]
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
Domače barve
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
Gostujoče barve
Prvi mednarodni nastop
Neuradna
 Slovenia 0–5 Francija 
(Ljubljana, Jugoslavija; 23. junij 1921)
Uradna
 Estonija 1–1 Slovenija 
(Tallinn, Estonija; 3. junij 1992)
Najvišja zmaga
Oman Oman 0–7 Slovenija 
(Muškat, Oman; 8. februar 1999)
Najvišji poraz
 Francija 5–0 Slovenija 
(Saint-Denis, Francija; 12. oktober 2002)
Svetovno prvenstvo
Nastopi 2 (prvič 2002)
Najboljši rezultatSkupinski del, 2002 in 2010
Evropsko prvenstvo
Nastopi 2 (prvič 2000)
Najboljši rezultat Osmina finala, 2024

Slovenska nogometna reprezentanca je selekcija Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. Trenutni selektor je Boštjan Cesar, ki je na položaj prišel 20. januarja 2026.

Pred osamosvojitvijo Slovenije so slovenski nogometaši igrali v sklopu |Jugoslovanske reprezentance, vse do leta 1992, ko je prvo mednarodno tekmo samostojna Slovenija odigrala v Tallinnu proti Estoniji. Največji uspehi doslej so bile uvrstitve na EP 2000 ter SP 2002 in 2010. Po nizu prijateljskih tekem v prvih letih in neuspešnih kvalifikacijah za EP 1996 in SP 1998 je leta 1998 mesto selektorja prevzel Srečko Katanec, ki je v naslednjih štirih letih bistveno zaznamoval slovenski nogomet in vodil reprezentanco na dveh zaključnih turnirjih.

Leta 2002 se je za slovensko reprezentanco začelo obdobje neuspehov. Pod vodstvom Bojana Prašnikarja je Slovenija dosegla dodatne kvalifikacije za nastop na EP 2004, vendar izgubila proti Hrvaški. Prašnikarjev naslednik je postal Branko Oblak, ki ga je zaradi slabih rezultatov v kvalifikacijah za SP 2006 zamenjal Matjaž Kek. Veliki uspeh Keka in njegovih varovancev je sledil v naslednjih kvalifikacijah, in sicer za Svetovno prvenstvo 2010, ko je Slovenija v svoji kvalifikacijski skupini zasedla drugo mesto in se uspela še drugič uvrstiti na svetovno prvenstvo. Na Fifini lestvici, objavljeni po koncu prvenstva, je bila Slovenija na rekordnem 19. mestu, isto mesto je obdržala tudi v avgustu in septembru, 20. oktobra pa se je povzpela na 15. mesto in tako postavila nov mejnik v zgodovini slovenske nogometne reprezentance.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Prva leta slovenske reprezentance (1991–1994)

[uredi | uredi kodo]

Zgodovina slovenske reprezentance se je začela z razglasitvijo samostojnosti Slovenije. 29. junija 1991 je Predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl obvestil predsedstvo Nogometne zveze Jugoslavije, da NZS, zaradi vojaške agresije Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo, prekinja z njo vse stike. Za prvega selektorja reprezentance je bil 25. junija 1991, na dan razglasitve samostojne Slovenije, izbran Bojan Prašnikar.[2]

Prvo neuradno tekmo je Slovenija odigrala 19. junija 1991 proti Hrvaški v Murski Soboti, kjer je izgubila z 0:1.[2] Svojo prvo uradno tekmo pa je slovenska reprezentanca odigrala 3. junija 1992 v Talinu proti Estoniji, ki se je končala z izidom 1:1. Strelec prvega zadetka za samostojno Slovenijo je bil Igor Benedejčič v 73. minuti.[2]

Prva uradna tekma samostojne Slovenije

3. junij 1992
 Estonija 1 – 1  Slovenija Stadion: Kadriorg, Talin
Gledalcev: 3.500
Sodnik: Aho Eero ( Finska Finska)
Pustov Zadetek v 5 minuti 5' Benedejčič Zadetek v 73 minuti 73'

Ob koncu prvega od Prašnikarjevih treh mandatov je Slovenija na štirih tekmah pod njegovim vodstvom zabeležila eno zmago, dva remija in en poraz. Prvo zmago je Slovenija dosegla 7. aprila 1993 v Ljubljani proti Estoniji. Za zmago sta v razmaku minute zadela Samir Zulić v 13. minuti in Sašo Udovič v 14. minuti.[3]

Prva zmaga samostojne Slovenije

7. april 1993
 Slovenija 2 – 0  Estonija Stadion: Športni park Šiška, Ljubljana
Gledalcev: 2.500
Sodnik: Alfred Wieser ( Avstrija Avstrija)
Zulić Zadetek v 13 minuti 13'
Udovič Zadetek v 14 minuti 14'

Prve kvalifikacije (1994–1998)

[uredi | uredi kodo]
Kvalifikacije za EP 1996
[uredi | uredi kodo]

1. julija 1994 je na mesto selektoja prišel Zdenko Verdenik, s katerim je Slovenija odigrala svoje prve kvalifikacije za nastop na EP 1996.[4] Na prvi kvalifikacijski tekmi 7. septembra v Mariboru je Slovenija dosegla neodločen rezultat (1:1) proti takratnemu svetovnemu podprvaku Italiji in se s senzacijo predstavila svetovni javnosti. Strelec prvega gola Slovenije v kvalifikacijah je bil Sašo Udovič. Kljub odličnemu vtisu iz prve tekme je Slovenija v naslednjih srečanjih občutno popustila. Po samo treh zmagah - dvakrat proti Estoniji (3:0 in 1:3) in enkrat proti Ukrajini (3:2), dveh neodločenih rezultatih in petih porazih, je Slovenija zasedla peto in s tem predzadnje mesto v svoji skupini.

Lestvica kvalifikacijske skupine 4
Rank Država T Z N P D:P +/– T Hrvaška Italija Litva Ukrajina Slovenija Estonija
1  Hrvaška 1072122:5+17231–12–04–02–07–1
2  Italija 1072120:6+14231–24–03–11–04–1
3 Litva Litva 1051413:12+1160–00–11–32–15–0
4  Ukrajina 1041511:15–5131–00–20–20–03–0
5  Slovenija 1032513:130111–21–11–23–23–0
6  Estonija 1000103:31–2800–20–20–10–11–3
Kvalifikacije za SP 1998
[uredi | uredi kodo]

Kvalifikacije za nastop na SP 1998 v Franciji so se za Slovenijo končale katastrofalno, z le eno dobljeno točko na osmih tekmah ob le pet doseženih golih. Edino točko si je Slovenija priborila na obračunu s Hrvaško v Splitu, ki se je končal z rezultatom 3:3. Strelec vseh treh golov za Slovenijo je bil Primož Gliha. Kljub neugodnemu rezultatu je bila igra slovenske reprezentance napadalnejša kot v prejšnjih kvalifikacijah, kar je bilo pomembno za nadaljnji razvoj in dolgoročni uspeh reprezentance. Zdenko Verdenik je pod pritiskom medijev zaradi slabih rezultatov na kvalifikacijah slovensko reprezentanco zapustil 30. novembra 1997. Njegovo delo je nadaljeval Bojan Prašnikar, ki pa je bil še drugič samo začasna rešitev. Prašnikar je reprezentanco vodil samo pet mesecev, na petih tekmah pod njegovim vodstvom je Slovenija zabeležila zgolj eno zmago.

Lestvica kvalifikacijske skupine 2
Rank Država T Z N P D:P +/– T Danska Hrvaška Grčija Bosna in Hercegovina Slovenija
1  Danska 852114:6+8173–12–12–04–0
2  Hrvaška 843117:12+5151–11–13–23–3
3  Grčija 842211:4+7140–00–13–02–0
4  Bosna in Hercegovina 83059:14–593–01–40–11–0
5  Slovenija 80175:20-1510–21–30–31–2

Prvič na Evropskem in Svetovnem prvenstvu (1998–2002)

[uredi | uredi kodo]

Po odstopu Bojana Prašnikarja je odločitev padla na takrat komaj 34-letnega Srečka Katanca. Nekdanji jugoslovanski reprezentant in igralec Partizana, Stuttgarta in Sampdorie je v vlogo selektorja prišel brez resnih trenerskih izkušenj. Pred tem je med letoma 1996 in 1998 vodil slovensko U-21 reprezentanco.

Kvalifikacije za EP 2000

[uredi | uredi kodo]

Kljub neizkušenosti Katanca, se je že po prvih kvalifikacijskih tekmah za EP 2000 dalo slutiti, da se slovenskemu nogometu obetajo boljši časi. Čeprav je Slovenija iz prvih dveh tekem - proti Grkom v gosteh (2:2) in proti Norvežanom doma (0:1) - osvojila zgolj eno točko, je bila razlika v slovenski igri očitna. Po zmagi v Ljudskem Vrtu nad Latvijo, remiju z Gruzijo in štirih zaporednih zmagah nad Albanijo v gosteh in doma, Gruzijo doma in Latvijo v gosteh, si je Slovenija dva kroga pred koncem kvalifikacij zagotovila drugo mesto v skupini 2 takoj za reprezentanco Norveške. Tako so še nekaj mesecev nazaj nedosegljive dodatne kvalifikacije postale resničnost. Največje zasluge za Slovenski uspeh je imel Zlatko Zahovič, ki je dosegel 8 od 12 zadetkov Slovenije v kvalifikacijah.

Lestvica kvalifikacijske skupine 2
Rank Država T Z N P D:P +/– T Norveška Slovenija Grčija Latvija Albanija Gruzija
1 Norveška Norveška 1081121:9+12254–01–01–32–21–0
2  Slovenija 1052312:14-2171–20–31–02–02–1
3  Grčija 1043313:8+5150–22–21–22–03–0
4 Latvija Latvija 1034313:12+1131–21–20–00–01–0
5 Albanija Albanija 101458:14-571–20–10–03–32–1
6 Gruzija Gruzija 101278:18-1051–41–11–22–21–0

Dodatne kvalifikacije za EP 2000

[uredi | uredi kodo]

Žreb dodatnih kvalifikacij je Sloveniji za nasprotnika namenil Ukrajino. Reprezentanca Ukrajine je veljala za velikega favorita tega dvoboja, saj je prepričljivo odigrala kvalifikacije, kjer premagala reprezentanco Rusije in dvakrat remizirala s takratnim svetovnim prvakom Francijo. Prva tekma dodatnih kvalifikacij med Slovenijo in Ukrajino je bila odigrana 13. novembra 1999 za Bežigradom v Ljubljani. Ob koncu prvega polčasa je Slovenija po golu ukrajinskega zvezdnika Andreja Ševčenka zaostajala z 1:0, vendar je kljub zaostanku Sloveniji uspelo do izteka tekme preobrniti izid v svojo korist. Rezultat je v 53. minuti izenačil Zlatko Zahovič, za senzacijo pa je sedem minut pred koncem obračuna z golom s sredine igrišča poskrbel Milenko Ačimovič. Tekma v gosteh se je enako pričela podobno kot nekaj dni pred tem v Ljubljani. Slovenija je večji del tekme zaostajala z 1:0, dokler rezultata ni izenačil Miran Pavlin v 75. minuti na končni izid 1:1. S tem so si slovenski nogometaši prvič v zgodovini zagotovili nastop na EP 2000 na Nizozemskem in Belgiji.

Tekmi dodatnih kvalifikacij za EP 2000

13. november 1999
19:00
 Slovenija 2 – 1  Ukrajina Stadion: Stadion Bežigrad, Ljubljana
Gledalcev: 18.000
Sodnik: Urs Meier ( Švica Švica)
Zahović Zadetek v 53 minuti 53'
Ačimovič Zadetek v 84 minuti 84'
Ševčenko Zadetek v 33 minuti 33'

17. november 1999
18:00
 Ukrajina 1 – 1  Slovenija Stadion: Olimpijski stadion v Kijevu, Kijev
Gledalcev: 52.800
Sodnik: Bernd Heynemann ( Nemčija Nemčija)
Rebrov Zadetek v 68 minuti 68' Pavlin Zadetek v 78 minuti 78'

Slovenija na EP 2000

[uredi | uredi kodo]

Pred odhodom na EP 2000, je Slovenija odigrala štiri prijateljske tekme, od katerih je dve zmagala, eno remizirala in eno izgubila. Med pripravljalnimi tekmami je slovenska reprezentanca pokazala, da lahko preseneti; premagala je Katar s 4:0 in v gosteh izgubila proti Franciji s 3:2 po senzacionalnem vodstvu 2:0. Slovenija je bila na EP 2000 edina reprezentanca, ki je bila na tem tekmovanju prvič, zato ni imela česa izgubiti. Bila je izžrebana v skupino C, v kateri so bile še ZR Jugoslavija, Španija in Norveška. EP 2000 se je za Slovenijo začelo s tekmo proti Jugoslaviji. Prva tekma proti Jugoslaviji je bila za Slovence velikega pomena, saj so osvojili prvo točko na evropskih prvenstvih v zgodovini samostojne Slovenije. Slovenci so pričeli tekmo silovito in prišli do vodstva 3:0, preden je Jugoslavija v šestih minutah izenačila izid na končni rezultat 3:3. Pet dni kasneje je Slovenija merila moči s Španijo, vendar so bili Španci boljši z 1:2. Svojo tretjo tekmo na evropskem prvenstvuje slovenska reprezentanca odigrala v Arnhemu proti Norveški. Srečanje se je končalo brez zadetkov, kar je pomenilo, da so Slovenci morali oditi domov že po prvem delu tekmovanja. Kljub hitremu izpadu iz prvenstva pa so se po prepričljivih nastopih na evropskem prvenstvu številni evropski klubi začeli zanimati za slovenske igralce. Med igralci, ki so našli nov klub so bili Zlatko Zahovič (prestopil v Valencio), Miran Pavlin (prestopil v FC Porto), Milan Osterc (prestopil v Hapoel Tel Aviv), Amir Karič (prestopil v Crystal Palace), Džoni Novak (prestopil v Unterhaching).

Lestvica skupine B
Rank Država T Z N P D:P +/– T
1  Španija 32016:5+16
2 Zvezna republika Jugoslavija ZR Jugoslavija 31117:704
3 Norveška Norveška 31111:104
4  Slovenija 30214:5−12

Kvalifikacije za SP 2002

[uredi | uredi kodo]

Nekaj mesecev po EP 2000 so se za reprezentanco pričele kvalifikacije za nastop na Svetovnem prvenstvu 2002. Na prvi tekmi proti Ferskim otokom je Slovenija v sodnikovem podaljšku zapravila vodstvo z 2:0 in s tem namesto treh točk dobila zgolj eno. Naslednji nasprotnik je bila Švica, proti kateri je Slovenija zaostajala za dva gola, a si je na koncu vendar priborila neodločen rezultat 2:2. Prvo zgodovinsko zmago na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo je državna reprezentanca zabeležila šele na tretji tekmi v gosteh proti Luksemburgu z izidom 2:1. Po nizu treh tekem brez poraza, je Slovenija 24. marca 2001 odpotovala na srečanje proti Rusiji. Po hitrem zaostanku je v 21. minuti izenačil Aleksander Knavs na končni rezultat 1:1. Na zadnji tekmi prvega dela kvalifikacij, je za Bežigradom proti Jugoslaviji Slovenija uspela priti do izenačenja šele po prostem strelu Zahoviča v 94. minuti. Remiju proti Jugoslaviji so sledile tri zaporedne zmage proti Luksemburgu doma z 2:0, proti Švici v gosteh z 1:0 in proti Rusiji doma z 2:1. Povratna tekma proti Jugoslaviji v Beogradu 5. septembra 2001 se je končala z rezultatom 1:1, kar je pomenilo, da Slovenija na zadnji tekmi rednega dela kvalifikacij doma proti Ferskim otokom potrebuje zmago za uvrstitev na dodatne kvalifikacije. Slovenija je na zadnji tekmi brez večjih težav odpravila Ferske otoke s 3:0, in s tem že drugič zapored prišla v dodatne kvalifikacije za uvrstitev na Svetovno prvenstvo.

Lestvica kvalifikacijske skupine 1
Rank Država T Z N P D:P +/– T Rusija Slovenija Zvezna republika Jugoslavija Švica Ferski otoki Luksemburg
1 Rusija Rusija 1072118:5+13231–11–14–01–03–0
2  Slovenija 1055017:9+8202–11–12–23–02–0
3 Zvezna republika Jugoslavija ZR Jugoslavija 1054122:8+14190–11–12–23–02–0
4  Švica 1042418:12+6140–10–11–25–15–0
5 Ferski otoki Ferski otoki 102176:23-1770–32–20–60–11–0
6 Luksemburg Luksemburg 1000104:28-2401–21–20–20–30–2

Dodatne kvalifikacije za SP 2002

[uredi | uredi kodo]

Tekmi na sporedu dodatnih kvalifikacij sta bili novembra z Romunijo. Domače srečanje se je za Slovenijo po golu za izenačenje Milenka Ačimovića v 41. minuti in zadetku Milana Osterca v 68. minuti končalo z zmago 2:1. Povratno tekmo pa je slovenska reprezentanca z golom Mladena Rudonje remizirala z rezultatom 1:1. S skupnim izidom 3:2 se je Slovenija prvič v svoji zgodovini uvrstila na Svetovno prvenstvo.

Tekmi dodatnih kvalifikacij za SP 2002

10. november 2001
20:15
 Slovenija 2 – 1 Romunija Romunija Stadion: Stadion Bežigrad, Ljubljana
Gledalcev: 9.000
Sodnik: Kim Milton Nielsen ( Danska Danska)
Ačimovića Zadetek v 41 minuti 41'
Osterc Zadetek v 68 minuti 68'
Niculae Zadetek v 26 minuti 26'

14. november 2001
19:00
Romunija Romunija 1 – 1  Slovenija Stadion: Arena Nationala, Bukarešta
Gledalcev: 30.000
Sodnik: Hellmut Krug ( Nemčija Nemčija)
Contra Zadetek v 65 minuti 65' Rudonja Zadetek v 55 minuti 55'

Slovenija na SP 2002

[uredi | uredi kodo]

Udeležba slovenske nogometne reprezentance na evropskem prvenstvu je bila za svetovno nogometno javnost presenečenje. Uvrstitev slovenske ekipe med 32 reprezentanc, ki so se pomerile na svetovnem prvenstvu, pa je bil resnično velik uspeh, saj med njimi ni bilo nekaterih reprezentanc, ki so nogometno dosti močnejše od slovenske. Po uvodnem porazu proti Španiji z 1:3, sta sledila še poraza proti Južni Afriki z 0:1 in proti Paragvaju z 1:3. Edina strelca za Slovenijo sta bila Sebastjan Cimirotič in Milenko Ačimovič. Slovenija končala svoj prvi nastop na svetovnem prvenstvu brez dosežene točke in v prvem krogu izpadla.

Lestvica skupine B
Rank Država T Z N P D:P +/– T
1  Španija 33009:4+59
2 Paragvaj Paragvaj 31116:604
3 Republika Južna Afrika Južna Afrika 31115:504
4  Slovenija 30032:7−50

Nova generacija

[uredi | uredi kodo]

Katanca je na mestu selektorja nadomestil Bojan Prašnikar, ki je v letih od 1992 do 1993 in 1998 že vodil reprezentanco. Prašnikar je prevzel reprezentanco, ki je bila zaradi dogajanj na svetovnem prvenstvu razdvojena, poleg tega pa je veliko igralcev zlate generacije prenehalo igrati za reprezentanco. Prvo tekmo pod vodstvom novega selektorja je Slovenija odigrala proti Italiji v Trstu. Prijateljska tekma med Italijo in Slovenijo je bil kritična v najmanj v dveh pogledih. V tekmovalnem smislu je vladala negotovost ob številnih spremembah v izbrani vrsti, saj je Prašnikar vpoklical za skoraj celo enajsterico novincev in se obenem odrekel nekaterim izbrancem Katančeve izbrane vrste. Prašnikarja je skrbelo tudi protislovensko vzdušje v Trstu. Ognjeni krst se je za Prašnikarja končal uspešno, saj je Slovenija z zadetkom Sebastjana Cimirotiča v 55. minuti zmagala z 1:0.

Kvalifikacije za EP 2004
[uredi | uredi kodo]

Veliki zmagi proti Italiji so sledile kvalifikacije za EP 2004 na Portugalskem. V skupini s Francijo, Izraelom, Ciprom in Malto, je Slovenija s štirimi zmagami, dvema remijema in dvema porazoma zasedla drugo mesto takoj za Francozi in se še tretjič zapored uvrstila v dodatne kvalifikacije.

Lestvica kvalifikacijske skupine 1
Rank Država T Z N P D:P +/– T Francija Slovenija Izrael Ciper Malta
1  Francija 880029:2+27245–03–05–06–0
2  Slovenija 842215:12+3140–23–14–13–0
3 Izrael Izrael 82339:11–291–20–02–02–2
4 Ciper Ciper 82249:18–981–22–21–12–1
5 Malta Malta 80175:24–1910–41–30–21–2

Dodatne kvalifikacije za EP 2004

[uredi | uredi kodo]

Nasprotnik v dodatnih kvalifikacijah je bila Hrvaška. Po neodločenem rezultatu v Zagrebu (1:1) je sledila povratna tekma v Ljubljani, kjer so Hrvati z igralcem manj uspeli doseči zmago in se uvrstiti na Evropsko prvenstvo.

Tekmi dodatnih kvalifikacij za EP 2004

15. november 2003
 Hrvaška 1 – 1  Slovenija Stadion: Maksimir, Zagreb
Gledalcev: 35.000
Sodnik: Markus Merk (Nemčija Nemčija)
Pršo Zadetek v 5 minuti 5' Šiljak Zadetek v 22 minuti 22'

19. november 2003
 Slovenija 0 – 1  Hrvaška Stadion: Stadion Bežigrad, Ljubljana
Gledalcev: 8.500
Sodnik: Urs Meier ( Švica Švica)
Tudor Izključen v 60' 60'
Pršo Zadetek v 61 minuti 61'

Menjava generacij

[uredi | uredi kodo]

Dodatnim kvalifikacijam so sledili trije zaporedni porazi na prijateljskih tekmah proti Poljski z 0:2, Latviji z 0:1 in Švici z 2:1. Zatem je Prašnikar zaradi slabih rezultatov 24. maja 2004 zapustil mesto selektorja slovenske reprezentance.

Prašnikarja je nasledil uradno razglašeni najboljši slovenski nogometaš zadnjih 50 let, Branko Oblak. Oblaku je uspelo vključiti mlajše igralce iz mlade reprezentance in jih postaviti ob bok izkušenejšim reprezentantom zlate generacije. Nekdanji nogometaš Olimpije, Hajduka, Schalkeja in Bayerna, je bil sprva izjemno uspešen.

Kvalifikacije za SP 2006
[uredi | uredi kodo]

V uvodnih treh tekmah za nastop na SP 2006 v Nemčiji je Slovenija zabeležila dve zmagi proti Moldaviji s 3:0 in proti kasnejšemu svetovnemu prvaku Italiji z 1:0, ter brez zadetkov iztržila neodločen rezultat proti Škotski. V nadaljevanju je slovenska reprezentanca močno popustila, saj je na naslednjih šestih tekmah dosegla le eno zmago proti Moldaviji v gosteh z 1:2. Na koncu je izbrana vrsta zasedla četrto mesto v skupini, kar je pomenilo, da se Slovenija prvič po šestih letih ni uvrstila v dodatne kvalifikacije.

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine 5
Rank Država T Z N P D:P +/– T Italija Norveška Škotska Slovenija Belorusija Moldavija
1  Italija 1072117:8+9232–12–01–04–32–1
2 Norveška Norveška 1053212:7+5180–01–23–01–11–0
3 Škotska Škotska 103439:7+2131–10–10–00–12–0
4  Slovenija 1033410:13–3121–02–30–31–13–0
5 Belorusija Belorusija 1024412:14-2101–40–10–01–14–0
6 Moldavija Moldavija 101275:16-1150–10–01–11–22–0

Kvalifikacije za EP 2008

[uredi | uredi kodo]
Prijateljska tekma proti angleški reprezentanci leta 2009

Podobno kot so se končale kvalifikacije za SP 2006, so se začele kvalifikacije za nastop na EP 2008 v Avstriji in Švici. Po dveh visokih porazih proti Bolgariji s 3:0 in Belorusiji s 4:2, ter zmagi proti precej slabši reprezentanci Luksemburga z 2:0,je prišlo do nove spremembe na selektorski klopi. Oblak, ki je že mnogo prej izgubil zaupanje javnosti, se je moral posloviti in prepustiti mesto 46-letnemu Mariborčanu Matjažu Keku. Prvi nastop Keka na selektorski klopi je bila prijateljska tekma proti Estoniji februarja 2007 v Domžalah. Za končni uspeh na Kekovem debiju je poskrbel Klemen Lavrič z zadetkom v 34. minuti.

Naslednji dve tekmi za kvalifikacije na evropskem prvenstvu sta se za slovenske nogometaše končali brez zmage. Remiju z Albanijo v gosteh (0:0) je sledila tekma proti reprezentanci Nizozemske v Celju, kjer je Slovenija pet minut pred koncem obračuna prejela gol in tako izgubila tekmo z 1:0. V nadaljevanju kvalifikacij je Slovenija izgubila obe tekmi z Romunijo, povratni tekmi z Bolgarijo in Nizozemsko, ponovno remizirala z Albanijo ter premagala Belorusijo in Luksemburg. Kvalifikacije je zaključila na 6. mestu svoje kvalifikacijske skupine.

Lestvica kvalifikacijske skupine G
Rank Država T Z N P D:P +/– T Romunija Nizozemska Bolgarija Belorusija Albanija Slovenija Luksemburg
1 Romunija Romunija 1292126:7+19291–02–23–16–12–03–0
2  Nizozemska 1282215:5+10260–02–03–02–12–01–0
3 Bolgarija Bolgarija 1274118:7+11251–01–12–10–03–03–0
4 Belorusija Belorusija 1241717:23–6131–32–10–22–24–20–1
5 Albanija Albanija 1225512:18–7110–20–11–12–40–02–0
6  Slovenija 123279:16–7111–20–10–21–00–02–0
7 Luksemburg Luksemburg 1210112:23-2130–20–10–11–20–30–3

Kvalifikacije za SP 2010

[uredi | uredi kodo]
Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine 3
Rank Država T Z N P D:P +/– T Slovaška Slovenija Češka Severna Irska Poljska San Marino
1 Slovaška Slovaška 1071222:10+12220–22–22–12–17–0
2  Slovenija 1062218:4+14202–10–02–03–05–0
3  Češka 103439:7+2161–21–00–02–07–0
4 Severna Irska Severna Irska 1043313:9+4150–21–00–03–24–0
5  Poljska 1032519:14+5110–11–12–11–110–0
6 San Marino San Marino 1000101:47-4601–30–30–30–30–2

Slovenija na SP 2010

[uredi | uredi kodo]
Lestvica skupine C
Rank Država T Z N P D:P +/– T
1 Združene države Amerike ZDA 31204:3+15
2  Anglija 31202:1+15
3  Slovenija 31113:304
4 Alžirija Alžirija 30120:2−21

Kvalifikacije za EP 2012

[uredi | uredi kodo]
Po svetovnem prvenstvu leta 2010 je Slovenija dosegla najvišjo uvrstitev na svetovni lestvici FIFA, saj je bila oktobra 2010 uvrščena na 15. mesto. Vendar pa je Slovenija kvalifikacije za UEFA Euro 2012 začela z nepričakovanim domačim porazom proti Severni Irski. Dva poraza proti Italiji in domači poraz proti Estoniji sta pomenila, da je Slovenija v skupini končala šele na četrtem mestu, za Italijo, Estonijo in Srbijo.
Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine C
Rank Država T Z N P D:P +/– T Italija Estonija Srbija Slovenija Severna Irska Ferski otoki
1  Italija 1082020:2+18263–03–01–03–05–0
2  Estonija 1051415:14+1161–21–10–14–12–1
3  Srbija 1043313:12+1151–11–31–12–13–1
4  Slovenija 1042411:7+4140–11–21–00–15–1
5 Severna Irska Severna Irska 102359:13-490–01–20–10–04–0
6 Ferski otoki Ferski otoki 101186:26-2040–12–00–30–21–1

Kvalifikacije za SP 2014

[uredi | uredi kodo]

Oktobra 2011 je Nogometna zveza Slovenije za novega selektorja imenovala Slavišo Stojanovića. Ekipo je vodil le na devetih tekmah, vključno s prvimi štirimi tekmami kvalifikacij za svetovno prvenstvo v nogometu 2014, kjer je Slovenija zabeležila eno zmago in tri poraze. Do konca leta 2012 je bil odpuščen, nadomestil pa ga je Katanec, ki je ekipo vodil med letoma 1998 in 2002. Pod njegovim vodstvom je Slovenija doma izgubila proti Islandiji, nato pa zmagala štiri zaporedne tekme in končala na tretje mestu v skupini, dve točki za islandijo.

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine E
Rank Država T Z N P D:P +/– T Švica Islandija Slovenija Norveška Albanija Ciper
1  Švica 1073017:6+11244–41–01–12–01–0
2 Islandija Islandija 1052317:15+2170–22–42–02–12–0
3  Slovenija 1050514:11+3150–21–23–01–02–1
4 Norveška Norveška 1033410:13–3120–21–12–10–12–0
5 Albanija Albanija 103259:11-2111–21–21–01–13–1
6 Ciper Ciper 101274:15-1150–01–00–21–30–0

Kvalifikacije za EP 2016

[uredi | uredi kodo]

V kvalifikacijah za UEFA Euro 2016 se je Slovenija prvič približala neposredni uvrstitvi na turnir. Ekipa je izgubila odločilno tekmo v gosteh proti Švici.[56] Slovenija je vodila z 2:0 manj kot 15 minut pred koncem, a so Švicarji nato dosegli tri gole in zmagali s 3:2. Kot tretjeuvrščena ekipa se je Slovenija uvrstila v končnico, kjer jo je s skupnim izidom 3:1 izločila Ukrajina.

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine E
Rank Država T Z N P D:P +/– T Anglija Švica Slovenija Estonija Litva San Marino
1  Anglija 10100031:3+28302–03–12–14–05–0
2  Švica 1070324:8+16210–23–23–04–07–0
3  Slovenija 1051418:11+7162–31–01–01–16–0
4  Estonija 103164:9–5100–10–11–01–02–0
5 Litva Litva 103167:18-11100–31–20–21–02–1
6 San Marino San Marino 100191:36-3510–60–40–20–00–2

Kvalifikacije za SP 2018

[uredi | uredi kodo]

Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2018 so bile podobne, saj je Slovenija tesno izgubila dve odločilni tekmi v gosteh proti Slovaški in Angliji. Po porazu na stadionu Wembley, kjer je Harry Kane v 94. minuti dosegel edini gol na tekmi, je Katanec napovedal svoj odstop s položaja selektorja. Decembra 2017 je novi selektor postal Tomaž Kavčič.

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine F
Rank Država T Z N P D:P +/– T Anglija Slovaška Škotska Slovenija Litva Malta
1  Anglija 1082018:3+15262–13–01–02–02–0
2 Slovaška Slovaška 1060417:7+10180–13–01–04–03–0
3 Škotska Škotska 1053217:12+5182–21–01–01–12–0
4  Slovenija 1043312:7+5150–01–02–24–02–0
5 Litva Litva 101367:20-1360–11–20–32–22–0
6 Malta Malta 100193:25-2210–41–31–50–11–1

UEFA Liga narodov

Leta 2018 je Slovenija tekmovala v prvi izdaji Lige narodov UEFA. V skladu s svetovno lestvico FIFA je ekipa tekmovala v tretji ligi Lige C skupaj z Bolgarijo, Ciprom in Norveško. Po slabi seriji rezultatov, v kateri je Slovenija v prvih štirih tekmah osvojila le eno točko, je bil Kavčič odpuščen. Postal je trener z najkrajšim mandatom v slovenski zgodovini, saj je ekipo vodil le na sedmih tekmah. Ker je Slovenija v skupini končala na zadnjem mestu, je izpadla v najnižjo ligo Lige D, vendar je UEFA za naslednjo izdajo spremenila sistem in ekipa je ostala v Ligi C.

Lestvica kvalifikacijske lige B skupna 3
Rank Država T Z N P D:P +/– T Norveška Bolgarija Ciper Slovenija
1 Norveška Norveška 64117:2+5131–02–01–0
2 Bolgarija Bolgarija 63217:6+1111–02–11–1
3 Ciper Ciper 61235:9–450–21–12–1
4  Slovenija 60335:8–331–11–21–1

Kvalifikacije za EP 2020

[uredi | uredi kodo]

Kek je bil za selektorja drugič imenovan novembra 2018. Sloveniji ni uspelo prebiti se naprej v kvalifikacijah za Euro 2020, saj je izgubila obe tekmi proti Avstriji in osvojila le eno točko proti Severni Makedoniji. Kljub nepričakovani domači zmagi z 2:0 proti Poljski je Slovenija v skupini končala na četrtem mestu.

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine G
Rank Država T Z N P D:P +/– T Poljska Avstrija Makedonija Slovenija Izrael Latvija
1  Poljska 1081118:5+13250–02–03–24–02–0
2  Avstrija 1061319:9+10190–12–11–03–16–0
3 Makedonija Severna Makedonija 1042412:13–1140–11–42–11–03–1
4  Slovenija 1042416:11+5142–00–11–13–21–0
5 Izrael Izrael 1032516:18-2111–24–21–11–13–1
6 Latvija Latvija 101093:28-2530–31–00–20–50–3

Kvalifikacije za SP 2022

[uredi | uredi kodo]

V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2022 se Slovenija ponovno ni uvrstila v glavni dogodek; kampanjo so začeli z domačo zmago proti Hrvaški z 1:0 z golom Sandija Lovrića, kar je bila prva zmaga Slovenije nad sosedi, potem ko jih na prejšnjih osmih uradnih tekmah ni premagala. Po dveh tesnih porazih proti Rusiji in presenetljivem porazu proti Cipru je Slovenija s štirimi zmagami v desetih tekmah končala na četrtem mestu v skupini, za Hrvaško, Rusijo in Slovaško.

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine H
Rank Država T Z N P D:P +/– T Hrvaška Rusija Slovaška Slovenija Ciper Malta
1  Hrvaška 1072121:4+17231–02–23–01–03–0
2 Rusija Rusija 1071219:6+13220–01–02–16–02–0
3 Slovaška Slovaška 1035217:10+7140–12–12–22–02–2
4  Slovenija 1042413:12+1141–01–21–12–12–2
5 Ciper Ciper 101274:21–1750–30–20–01–02–2
6 Malta Malta 101279:30–2151–71–30–60–43–0

Kvalifikacije za EP 2024

[uredi | uredi kodo]

V kvalifikacijah za Euro 2024 je Slovenija končno končala obdobje neuspešnih kvalifikacij in se prvič po 24 letih uvrstila na evropsko tekmovanje.[72] Šeško je bil ponovno eden ključnih igralcev, saj je v devetih nastopih dosegel pet golov, vključno z golom na odločilni domači tekmi proti Kazahstanu na zadnji dan, ki jo je Slovenija zmagala z 2:1 pred 16.432 gledalci, kar je rekordna domača udeležba za slovensko reprezentanco. Ekipa je kvalifikacije končala na drugem mestu, za Dansko, z rekordnimi 22 točkami iz 10 tekem. Poleg tega se je Slovenija prvič neposredno uvrstila na veliko tekmovanje, ne da bi morala igrati dodatne končnice.

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine H
Rank Država T Z N P D:P +/– T Danska Slovenija Finska Kazahstan Severna Irska San Marino
1  Danska 1071219:10+9221–23–13–11–04–0
2  Slovenija 1071220:9+11221–13–02–14–22–0
3 Finska Finska 1060418:10+8180–12–01–24–06–0
4 Kazahstan Kazakhstan 1060416:12+4183–21–20–11–03–1
5 Severna Irska Severna Irska 103079:13–492–00–10–10–13–0
6 San Marino San Marino 1000103:31-2801–20–41–20–30–2

Igralci

[uredi | uredi kodo]

Oglejte si tudi: Seznam slovenskih nogometnih reprezentantov

Trenutna postava

[uredi | uredi kodo]
Igralci vpoklicani na kvalifikacijski tekmi za EP 2024 proti Severni Irski in San Marinu 7. oziroma 9. septembra 2023
Št. Ime in priimek Datum rojstva Nastopi Zadetki Klub
Vratarji
1Jan Oblak7. januar 1993600Španija Atlético Madrid
12 Vid Belec6. junij 1990190Ciper APOEL
16 Matevž Vidovšek31. marec 198910Slovenija Olimpija Ljubljana
Branilci
2 Žan Karničnik18. september 1994221Slovenija Celje
3 Jure Balkovec9. september 1994310Turčija Alanyaspor
4 Miha Blažič8. maj 1993280Poljska Lech Poznań
6 Jaka Bijol5. februar 1999431Italija Udinese
13 Erik Janža21. junij 199351Poljska Górnik Zabrze
18 Vanja Drkušić30. oktober 199920Rusija Sochi
20 Petar Stojanović7. oktober 1995492Italija Empoli
23 David Brekalo3. december 1998111Norveška Viking
Vezisti
5Jon Gorenc Stankovič14. januar 1996181Avstrija Sturm Graz
7 Benjamin Verbič27. november545Grčija Panathinaikos
8 Sandi Lovrić28. marec 1998314Italija Udinese
14Jasmin Kurtić10. januar 1989872Romunija CS U Craiova
21 Timi Max Elšnik29. april 199880Slovenija Olimpija Ljubljana
22 Adam Gnezda Čerin16. julij 1999253Grčija Panathinaikos
Napadalci
9 Andraž Šporar27. februar 19944810Grčija Panathinaikos
11 Benjamin Šeško31. maj 2003249🏴󠁧󠁢󠁥󠁮󠁧󠁿Manchester

United

14 Žan Celar14. marec 199980Švica Lugano
15 Jan Mlakar23. oktober 1998122Italija Pisa
17 Žan Vipotnik18. marec 200272Francija Bordeaux
19 Luka Zahović15. november 1995150Poljska Pogoń Szczecin
Aljoša Matko29. marec 200000Slovenija Celje

Nedavni vpoklici

[uredi | uredi kodo]
Igralci vpoklicani v zadnjih dvanajstih mesecih, ki niso del trenutne ekipe
Ime in priimek Datum rojstva Nastopi Zadetki Klub Zadnji vpoklic
Vratarji
Aljaž Ivačič 29. december 1993 0 0 Združene države Amerike Portland Timbers Proti Finska Finski, 16. junija 2023
Martin Turk 21. avgust 2003 0 0 Italija Parma Proti Danska Danski, 19. junija 2023
Igor Vekić 6. maj 1998 0 0 Danska Vejle Proti Črna gora Črni gori, 22. novembra 2022
Branilci
Žan Zaletel 16. september 1999 0 0 Danska Viborg Proti San Marino San Marinu, 26. marca 2023
Gregor Sikošek 13. februar 1994 11 0 Slovenija Maribor Proti Črna gora Črni gori, 17. novembra 2022
Miha Mevlja 12. junij 1990 50 2 Brez kluba Proti Romunija Romuniji, 17. novembra 2022
Vezisti
Domen Črnigoj18. november 1995263Italija ReggianaProti Danska Danski, 19. junija 2023
Tomi Horvat24. marec 199940Avstrija Sturm GrazProti Danska Danski, 19. junija 2023
Miha Zajc1. julij 1994388Turčija FenerbahçeProti San Marino San Marinu, 10. septembra 2023
Napadalci
Andrés Vombergar 20. november 1994 2 0 Združeni arabski emirati Ittihad Kalba Proti San Marino San Marinu, 26. marca 2023

Slovenija je prve uradne tekme leta 1992 igrala v belo-modro-rdeči barvni kombinaciji. Ker je reprezentanca Jugoslavije uporabljala drese podobne barvne kombinacije, je želelo vodstvo NZS narediti spremembo, da bi se tudi na tem področjo oddaljili od bivše države. V iskanju nove barvne kombinacije so se odločili za zeleno barvo, barvo mesta Ljubljane in barvo takrat najuspešnejšega kluba v državi, nogometnega kluba Olimpija . V belo-zelenih barvah je Slovenija prvič zaigrala leta 1993.

Slovenija je imela v obdobju od leta 1992 do danes kar nekaj opremljevalcev. Najbolj ikonični so bili dresi Adidasa in stilno zelo dobro izdelani dresi Uhlsporta s podobo Triglava, kot nacionalnega simbola, na prsni strani.

Zelena barva dresov je bila pogosto predmet sporov različnih navijaških skupin, predvsem iz področja Gorenjske in Štajerske, saj je marsikoga zmotilo, da reprezentanca igra v barvah Olimpije. Iz tega razloga se je takrat novi predsednik NZS Simič odločil, da predlaga novo barvno kombinacijo in sicer v barvah zastave. Spremembo barve dresov je potrdilo 22 od 37 delegatov na skupščini NZS, 10 decembra 2009. Slovenska reprezentanca tako od 1. januarja 2012 nosi drese v barvah slovenske zastave. Domači dresi so v osnovni beli barvi in gostujoči modri.

Opremljevalci

[uredi | uredi kodo]
Proizvajalec Obdobje
Adidas1992–1993
Puma1993–1996
Adidas1997–2001
Uhlsport2002–2003
Kappa2003–2006
Nike2007–

Zgodovina dresov reprezentance

[uredi | uredi kodo]
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
do 1994
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
1994–1995
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
1994–1995
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
SP 1998
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
EP 2000
Domači
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
EP 2000
V gosteh
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
SP 2002
Domači
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
SP 2002
V gosteh
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
2005–2006
Domači
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
2005–2006
V gosteh
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
2007–2009
Domači
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
2007–2009
V gosteh
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
2010–2011
Domači
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
2010–2011
V gosteh
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
2012–2013
Domači
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
2012–2013
V gosteh
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
2014–2015
Domači
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
2014–2015
V gosteh
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
2016–2017
Domači
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
2016–2017
V gosteh

Statistika

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Seznam tekem slovenske nogometne reprezentance

Največ nastopov

[uredi | uredi kodo]

Reprezentančno aktivni igralci so označeni s krepko.

# Ime Reprezentančna kariera Nastopi Zadetki
1 Boštjan Cesar 2003–2018 102 10
2 Bojan Jokić 2006–2019 100 1
3 Jasmin Kurtić 2012-2024 96 2
4 Valter Birsa 2006-2018 90 7
5 Samir Handanović 2004–2015 81 0
6 Milivoje Novaković 2006–2017 80 32
Zlatko Zahovič 1992–2004 80 35
8 Josip Iličić 2010–2021 79 16
9 Mišo Brečko 2004–2015 77 0
10 Milenko Ačimovič 1998–2007 74 13
Aleš Čeh 1992–2002 74 1
Nazadnje posodobljeno: 24. november 2023[1][5]

Največ zadetkov

[uredi | uredi kodo]

Reprezentančno aktivni igralci so označeni s krepko.

# Ime Reprezentančna kariera Zadetki Nastopi Zadetki/tekmo
1 Zlatko Zahovič 1992–2004 35 80 0.44
2 Milivoje Novaković 2006–2017 32 80 0.4
3 Sašo Udovič 1993–2000 16 42 0.38
Josip Iličić 2010–2021 16 79 0.2
5 Ermin Šiljak 1994–2005 14 48 0.29
6 Milenko Ačimovič 1998–2007 13 74 0.18
7 Tim Matavž 2010–2020 11 39 0.28
8 Benjamin Šeško 2021– 10 26 0.38
Primož Gliha 1992–1998 10 28 0.36
Andraž Šporar 2016– 10 49 0.2
Boštjan Cesar 2003–2018 10 101 0.1
Nazadnje posodobljeno: 24. november 2023[1][5]

Selektorji

[uredi | uredi kodo]

Selektorja izvoli skupščina NZS. Njemu ob strani stoji strokovno vodstvo, s pomočjo katerega vodi in usmerja reprezentanco. Selektor lahko samostojno odloča o vpoklicih igralcev v reprezentanco. Trenutni selektor je od 27.novembra 2018 Matjaž Kek.

Ime Obdobje Tekme Zmage Remiji Porazi % zmag % remijev % porazov Točke/tekmo
Slovenija Bojan Prašnikar 1991–1993412125%50%25%1,25
Slovenija Zdenko Verdenik 1994–199724661225%25%25%1,00
Slovenija Bojan Prašnikar 1998–1998511320%20%60%0,80
Slovenija Srečko Katanec 1998–20024617161337%35%28%1,46
Slovenija Bojan Prašnikar 2002–20041543827%20%53%1,00
Slovenija Branko Oblak 2004–200623671026%30%44%1,09
Slovenija Matjaž Kek 2007–2011492092041%18%41%1,41
Slovenija Slaviša Stojanovič 2011–2012922522%22%56%0,89
Slovenija Srečko Katanec 2013–2017421671938%17%45%1,31
Slovenija Tomaž Kavčič 2017–2018711514%14%72%0,57
Slovenija Igor Benedejčič 2018–201820020%100%0%1,00
Slovenija Matjaž Kek 2018–4419141143%32%25%1,61
Nazadnje posodobljeno: 31. julij 2023 . Statistike povzete po uradni statistiki Transfermarkt.com.

Statistika Slovenije na svetovnih prvenstih

[uredi | uredi kodo]
Leto Krog Mesto Tekme Zmage Remiji Porazi Dani zadetki Prejeti zadetki Zadetki/tekmo
1998
2002Skupinski del27.3003270,66
2006
2010Skupinski del18.3111331,00
2014
2018
2022
Skupaj61145100,83

Statistika na domačih tekmah

[uredi | uredi kodo]
Stadion Mesto Tekme Zmage Remiji Porazi Dani zadetki Prejeti zadetki % zmag % remijev % porazov Zadetki/tekmo
Stadion Bežigrad Ljubljana 271458453152%18%30%1,67
Stožice Ljubljana 45201213644444%27%29%1,42
Športni park Šiška Ljubljana 21103150%50%01,50
Športni park Domžale Domžale 110010100%001,00
Fazanerija Murska Sobota 21013450%050%1,50
Ljudski vrt Maribor 241536442163%12%25%1,83
Arena Petrol Celje 17638161935%18%47%0,94
Bonifika Koper 52129540%20%40%1,80
Športni park Nova Gorica Nova Gorica 20022700100%1,00
Stadion Stanka Mlakarja Kranj 10011400100%0,00
Skupaj 12660254118813648%20%32%1,49
Nazadnje posodobljeno: 31. julij 2023. Statistike vključujejo le uradne tekme, ki jih je priznala FIFA.

Prizorišča reprezentančnih tekem

[uredi | uredi kodo]

Prvi domači stadion slovenske reprezentance je bil Stadion Bežigrad v Ljubljani. Reprezentančne tekme so tam potekale vse do leta 2004, dokler niso zaradi dotrajanosti stadiona tekem prestavili v Celje. Leta 2008 se je končala prenova Ljudskega vrta, zato so reprezentančne tekme takrat prestavili v Maribor, kjer so potekale do leta 2010, ko je vrata odprl na novo zgrajeni največji stadion v Sloveniji - Stadion Stožice. Od leta 2010 vse večje reprezentančne tekme potekajo v Stožicah, z izjemo nekaterih prijateljskih tekem, ki zaradi slabšega obiska potekajo na manjših stadionih.

Družbeni pomen

[uredi | uredi kodo]

V prvih letih po osamosvojitvi Slovenije, je bilo zanimanje za državno nogometno reprezentanco zelo majhno. Predvsem po letu 1991 so se Slovenci identificirali s športi, ki so jih najbolj razlikovali od ostalih narodov nekdanje skupne države Jugoslavije. Športi, kot so smučanje, hokej in smučarski skoki, so uživali največji status zanimanja ter bili sinonim za nacionalno identiteto. Leta 2001 je dr. Peter Stanković zapisal: „ [...] Tako so se v praksi različne dejavnosti Slovencev začele osredotočati okoli točk, ki so bile v simbolnem smislu najbolj nebalkanske. Triglav, Bojan Križaj, Planica, Avseniki, vse to so različni označevalci, ki so tako ali drugače vezani na Gorenjsko in so bili v kontekstu potrebe po slovenskem distanciranju od juga privzeti kot vsesplošna nacionalna posebnost.“

Šele po prvih vidnih uspehih domače reprezentance se je zanimanje slovenske javnosti za nogomet povečalo. Po uvrstitvah reprezentance na EP 2000 in SP 2002 je nogomet nadomestil smučanje kot najpopularnejšo športno panogo v Sloveniji. V tem obdobju se je vedno več Slovencev pričelo identificirati z izbrano vrsto. Zanimanje za reprezentanco je vedno bilo tesno povezano z njenimi uspehi. Tako se je popularnost nogometa v Sloveniji vzporedno z uspehi večala in padala.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 »Slovenia – Record International Players«. rsssf.org. Pridobljeno 24. novembra 2023.
  2. 1 2 3 »Vsi izidi (1992–2022)«. rtvslo.si. Pridobljeno 21. julija 2023.
  3. »Prijateljska tekma Slovenija : Estonija«. transfermarkt.com. Pridobljeno 21. julija 2023.
  4. »Zdenko Verdenik«. transfermarkt.com. Pridobljeno 21. julija 2023.
  5. 1 2 »Slovenia Footballers«. eu-football.info (v angleščini). Pridobljeno 24. novembra 2023.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • (2001). Slovenija igra naprej!. Ljubljana: Založba Slon. (COBISS)
  • Šubic, M. (2001). Slovenija je šla naprej. Ljubljana: Dnevnik. (COBISS)
  • Maselj, L. (2007). 15 let slovenske reprezentance 1992 - 2007. Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]