Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Letališče Brnik

Ljubljana 118.JPG

IATA: LJUICAO: LJLJ
LJU is located in Slovenija
LJU
LJU
Položaj letališča v Sloveniji
Povzetek
Tip letališča Mednarodno letališče
Upravitelj Aerodrom Ljubljana, d.o.o.
Mesto Kranj
Lokacija Brnik, Slovenija
Nadmorska višina 388 m
Koordinate 46°13′28″N 14°27′22″E / 46.22444°N 14.45611°E / 46.22444; 14.45611 (Ljubljana Jože Pučnik Airport)Koordinati: 46°13′28″N 14°27′22″E / 46.22444°N 14.45611°E / 46.22444; 14.45611 (Ljubljana Jože Pučnik Airport)
Spletna stran lju-airport.si
Steze
Smer Dolžina Površina
m ft
12/30 3,300 10,827 Asfalt
Statistika (2012)
Potniki 1,198,911
Sprememba 11–12 Upad12.5%
Premiki letal 35,019
Sprememba 11–12 Upad10.8%
Source: Slovenian AIP at EUROCONTROL[1]
Statistics from Ljubljana Airport[2]

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je osrednje slovensko mednarodno letališče preko katerega poteka 97 odstotkov celotnega letalskega potniškega prometa v Sloveniji. Leži 26 kilometrov severozahodno od Ljubljane v bližini Spodnjega Brnika. Redne avtobusne linije povezujejo letališče s Kranjem in z Ljubljano (glej linijo 64).

Letališče s svetom povezuje več tujih rednih letalskih prevoznikov (Turkish Airlines, Air France, Finnair, Air Serbia, Montenegro Airlines) in domača letalska družba Adria Airways, ki opravlja redne in čarterske polete v različna evropska mesta in na Bližnji vzhod. Na letališče letita tudi dva nizkocenovna prevoznika: EasyJet z londonskega letališča Stansted (STN/EGSS) ter Wizz Air z belgijskega letališča Bruselj Charleroi (CRL/EBCI) in londonskega letališča Luton (LTN/EGGW).

Letališče je bilo odprto 24. decembra 1963, redni promet pa je stekel 9. januarja 1964.

Tričrkovna kratica IATA je LJU, štiričrkovna kratica ICAO pa LJLJ.

Ljubljansko letališče je eno izmed tehnološko najbolje opremljenih v regiji. Gravitacijsko območje ljubljanskega letališča šteje več kot štiri milijone prebivalcev in zajema kraje, ki so do 120 minut vožnje oddaljeni od letališča, vključno z obmejnimi deli Avstrije, Italije in Hrvaške. Ima velik razvojni potencial na področju osnovne dejavnosti, infrastrukture in multimodalnega transporta.

Upravljavec[uredi | uredi kodo]

Z Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana upravlja Aerodrom Ljubljana, okoljsko in družbeno odgovorno podjetje z več kot 50-letno tradicijo, ki je od leta 2014 naprej v lasti nemške družbe Fraport AG. Zgodovina Aerodroma Ljubljana je bila zaznamovana z nenehnim razvojem in napredkom ter izboljševanjem storitev in varnosti zračnega prometa. Število potnikov in količina oskrbljenega tovora na ljubljanskem letališču se konstantno povečuje. Pozitivni trendi v prometu pa se odražajo v dobrem poslovanju družbe.

Osnovne dejavnosti družbe so:

  • upravljanje letališča z zagotavljanjem pristankov in vzletov letal, uporabo infrastrukture in potniškega terminala;
  • izvajanje storitev zemeljske oskrbe letal, potnikov in tovora;
  • izvajanje marketinške dejavnosti za potniški in tovorni promet;
  • izvajanje raznih komercialnih dejavnosti, kot so zagotavljanje ustrezne trgovinske, gostinske in druge ponudbe ter parkiranja osebnih vozil potnikov in obiskovalcev letališča, oddajanje oglasnih površin, poslovnih prostorov in izvajanje skladiščno-logističnih storitev.

Kot pomemben deležnik je podjetje vključeno v širšo verigo logističnih storitev v regiji Alpe Adria. Lega ljubljanskega letališča je idealna za razvoj letalskih povezav in na letalsko panogo vezanih dejavnosti, saj se nahaja na križišču prometnih tokov med Panonsko in Padsko nižino in istanbulskimi vrati prehoda iz Bližnjega vzhoda v Evropsko unijo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pomembnejši mejniki iz zgodovine letališča:

1963-1990

Prvo letalo tipa DC 6B slovenskega letalskega prevoznika, ki se je takrat imenoval Adria Aviopromet (danes Adria Airways), je na takrat pravkar odprtem letališču pristalo 24. decembra 1963, redni letalski promet pa je bil vzpostavljen 9. januarja naslednje leto. Še leta 1964 je stekla druga faza še ne dograjenega letališča in bila tudi dokončana, na 3.000 metrov je bila podaljšana vzletno-pristajalna steza in povečana letališka ploščad. V letu 1968 so v podjetju začrtali nove smeri razvoja letališča: vzpostavitev rednega domačega in mednarodni prometa, razvoj letalskega tovornega prometa ter oblikovanje zbirnega centra zanj. Najbolj vidni rezultati teh usmeritev so bili novi potniški terminal (l. 1973), tovorni terminal (l. 1976), rekonstrukcija vzletno-pristajalne steze (l. 1978), vključitev v redni domači in mednarodni promet in odprtje interkontinentalne linije z New Yorkom (l. 1978). Obdobje po letu 1980 je zaznamovala neugodna gospodarska situacija doma in v svetu ter relativno zmanjšano investiranje v razvoj.

1991-2000

Z osamosvojitvijo Slovenije je ljubljansko letališče postalo osrednje državno letališče, hkrati pa se je soočilo z znatnim upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje Jugoslavije. 26. junija ob 13:30 se je zaprl zračni prostor nad Slovenijo in s tem letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče bilo odprto, trajala do sredine februarja 1992. Ta čas je Aerodrom Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal ter uvajanje informatike za letališko osebje in potnike. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je postal največji partner Aerodroma Ljubljana. Zaradi znižanega prometa na letališču se je ponudila priložnost za preplastitev vzletno-pristajalne steze. V letih 1992 in 1993 je bila izvedena večja razširitev potniškega terminala. Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje. Podjetje je leta 1996 zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja, naslednje leto pa je bila družba Aerodrom Ljubljana vpisana v sodni register kot delniška družba. Leta 1999 se je letališče z dovoljenjem za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti CAT III B vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo.

2001-2014

Leto 2001 je bilo za svetovni letalski promet zelo slabo leto, kar je občutil tudi Aerodrom Ljubljana. Po terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra se je svetovni letalski promet znašel v krizi, saj je število potnikov čez noč drastično upadlo. V letu 2003, ko je letališče praznovalo 40 let se je začela gradnja hangarja za splošno letalstvo in ureditev ploščadi za splošno letalstvo. Leta 2004 je prek letališča prvič v zgodovini potovalo več kot milijon potnikov letno. V nadaljevanju je letališče začelo dobivati podobo, kakršno imajo sodobna letališča po svetu. V letu 2005 je bila zgrajena sodobno opremljena parkirna hiša s poslovnim prizidkom in v letu 2006 razširjena glavna ploščad za letala. Leta 2007 je promet zaživel v novem potniškem terminalu, letališče pa se je po odločitvi vlade preimenovalo v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. V okviru obsežnega investicijskega ciklusa je bila v tem letu podaljšana tudi vozna steza za letala. Letališče se je začelo razvijati v vozlišče za tovorni promet. Zaradi posledic gospodarske krize se je v letu 2009 ljubljansko letališče soočilo z znatnim upadom prometa, a Aerodroma Ljubljana kljub nižjim prihodkom ni odstopil od načrta vlaganj v osnovno infrastrukturo: prenovljena in razširjena je bila glavna letališka ploščad ter temeljito prenovljena vzletno-pristajalna steza, spojnice in vozna steza vzdolž nje. Trend upadanja prometa se je obrnil leta 2013. V prvih devetih mesecih leta je glede na primerljivo obdobje v letu prej število potnikov naraslo za 8,1-odstotka, količina oskrbljenega tovora pa za 6,7 odstotka. Poslovanje domačega prevoznika Adria Airways se je stabiliziralo. Nov redni prevoznik Air Serbia je vzpostavil dnevne lete iz Ljubljane v Beograd. V oktobru je Vlada Republike Slovenije družbo Aerodrom Ljubljana umestila na seznam družb v pretežni državni lasti za prodajo in povezano s tem so stekli nekateri postopki. Slovenska odškodninska družba, d. d., je v svojem imenu ter kot zakonita zastopnica Republike Slovenije z nekaterimi delničarji družbe Aerodrom Ljubljana podpisala Sporazum o skupnem nastopu pri prodaji delnic družbe, ki skupaj predstavljajo 73,34 odstotka osnovnega kapitala družbe. V letu 2014 je družba dobila novega lastnika, nemškega upravljavca letališč Fraport AG. Rast potniškega in tovornega prometa ter dobro poslovanje so se nadaljevali tudi v letu 2014.

Razširitev letališča[uredi | uredi kodo]

Izdelan je že načrt za razširitev in modernizacijo letališča. Projekt predvideva izgradnjo novega terminala - T2, ki bo zavzemal površino 38.000 kvadratnih metrov. V odhodni avli bo na voljo 38 okenc za prijavo na let, v prihodni avli pa bodo za prevzem prtljage na voljo trije tekoči trakovi. Direkten vstop/izstop potnikov iz/na letala bo omogočen prek osmih aviomostov. Zgrajeni bodo tudi novi prostori za letalske družbe, potovalne agencije, poslovne salone, restavracije, trgovine in dodatne servisne storitve za potnike. Kapaciteta T2 bo odprava 850 potnikov na uro v prihodu in 850 na uro v odhodu. Gradnja naj bi se pričela v letu 2012, odprtje projekta pa je predvideno v letu 2015.

Destinacije[uredi | uredi kodo]

Redne[uredi | uredi kodo]

Prevozniki
Adria Airways Amsterdam, Berlin, Bruselj, København, Dunaj, Frankfurt, Istanbul - Atatürk, London - Gatwick, Moskva - Šeremetjevo, München, Pariz - Charles de Gaulle, Podgorica, Praga, Priština, Sarajevo, Skopje, Stockholm, Tirana, Varšava, Zürich

Sezonske: Barcelona, Manchester, Split, Tel Aviv - Ben Gurion

Air France polete opravlja Régional Pariz - Charles de Gaulle
Air Serbia Beograd
Arkia Israeli Airlines Tel Aviv [od 1. julija 2014]
easyJet London - Stansted
Finnair Helsinki - Vantaa [sezonsko]
Montenegro Airlines Podgorica
Turkish Airlines Istanbul - Atatürk
Wizz Air London - Luton, Bruselj - Charleroi

Čarter[uredi | uredi kodo]

Prevozniki Destinacije
Adria Airways Hurghada, Sharm el-Sheikh

Sezonske: Agadir, Akureyri, Antalya, Burgas, Chios, Dubrovnik, Heraklion, Karpathos, Kefalonia, Kos, Marrakesh, Menorca, Moscow-Sheremetyevo, Mytilene/Lesbos, Palma de Mallorca, Preveza, Reykjavik, Rhodes, Samos, Santorini, Skiathos, Tel Aviv-Ben Gurion, Varna, Zakynthos, Tenerife-South

Air Europa Sezonske: Barcelona, Madrid [začetek 6 October 2013]
Air Malta Sezonske: Malta
Onurair Sezonske: Antalya, Istanbul-Atatürk, Ercan
Israir Airlines Sezonske: Tel Aviv-Ben Gurion
Freebird Airlines Sezonske: Antalya, Ercan
Sun Express Sezonske: Antalya
Tunisair Sezonske: Djerba, Enfidha
Nouvelair Sezonske: Enfidha, Monastir

Iran Air opravlja na ljubljanskem letališču redne tehnične postanke pri povratnih letih z različnih evropskih destinacij v Teheran.

Tovorne[uredi | uredi kodo]

Airbus pri vzletu z letališča

Reference[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]