Letališče Edvarda Rusjana Maribor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Letališče Edvarda Rusjana Maribor
Maribor airport from airplane.jpg
Povzetek
Tip letališčaMednarodno letališče
LastnikRepublika Slovenija
UpraviteljDRI upravljanje investicij d.o.o.
SlužiMaribor
LokacijaHoče-Slivnica
Nadmorska višina AMSL267 m
Koordinati46°28′48″N 015°41′10″E / 46.48000°N 15.68611°E / 46.48000; 15.68611 (Letališče Edvarda Rusjana Maribor)Koordinati: 46°28′48″N 015°41′10″E / 46.48000°N 15.68611°E / 46.48000; 15.68611 (Letališče Edvarda Rusjana Maribor)
Spletna stran[1]
Zemljevid
Letališče Edvarda Rusjana Maribor se nahaja v Slovenija
Letališče Edvarda Rusjana Maribor
Letališče Edvarda Rusjana Maribor
Lokacija letališča v Sloveniji
Vzletno-pristajalna steza
Smer Dolžina (m) Površina
14/32 2,500 Asfalt
14/32 1.200 Trava
Statistika (2015)
Št. potnikov8.890
Sprememba št. potnikov v letih 2014/2015Upad 64%
Vir: Slovenian AIP at EUROCONTROL[1]

Letališče Edvarda Rusjana Maribor (IATA: MBXICAO: LJMB) je drugo največje mednarodno letališče v Sloveniji in je poleg Ljubljanskega letališča edino primerno za mednarodni komercialni letalski promet ter opremljeno z ILS. Na tej lokaciji je letališče od leta 1953 imenovano Skoke za športne potrebe, leta 1976 pa je bilo dograjeno za mednarodni promet. Ima dve vzporedni stezi: eno asfaltno dolgo 2500 metrov in drugo krajšo travnato dolgo 1200 metrov. Nahaja se v občini Hoče-Slivnica, 10 kilometrov južno od Maribora. V letu 2008 so letališče poimenovali po Edvardu Rusjanu, pionirju slovenskega letalstva. Na letališču deluje tudi najstarejši slovenski letalski klub Letalski center Maribor, ustanovljen leta 1927.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Padalski skoki Ju-52 1960
Pestro klubsko letališče 1961

Leta 1953 je bilo s strani letalskega kluba zgrajeno na sedanji lokaciji nadomestno travnato letališče Skoke za potrebe Letalskega centra Maribor, ker je bilo prejšnje klubsko letališče Maribor Tezno prenevarno za letenje. V času 1953 do 1976, ko je delovalo samo travnato letališče, se je na tej lokaciji izšolalo preko 1000 pilotov. Z željo Štajerske regije po večji povezanosti s svetom, se je leta 1976 dokončno izgradilo letališče za mednarodni promet na isti lokaciji in ima v tej podobi še danes dve steze: travnato in asfaltno. Letališče so za komercialni promet odprli maja 1976.

JAT DC-9 je bil glavni prevoznik

V času Jugoslavije je bil glavni prevoznik JAT, ki je letel večinoma v Beograd in na obalo Jadrana. V zgodnjih 1990 letih je bilo rekordno število potnikov, kar 85.000 letno, prepeljanih pa je bilo približno 700 ton tovora.

Leta 1999 so prenovili letališko stezo, leto 2000 pa še letališko ploščad.

Leta 2002 je bila družba Aerodrom Maribor d.o.o. v celoti prodana podjetju Prevent Global d.d. iz Slovenj Gradca. Leta 2005 je bil obnovljen sistem za instrumentalno pristajanje ILS CAT I ter transformatorsko razdelilne postaje. Bilo je matično letališče družbe Slovenian Spirit, ki je ponujala redne lete v Pariz in Salzburg, prav tako pa veliko čarterskih letov v obalna mesta. Slovenski letalski družbi Aurora Airlines je bilo matično letališče med leti 2005 in 2009, ki je na vrhuncu imela 4 letala McDonnell Douglas MD-82/83. Eno izmed letal McDonnell Douglas MD-82 z registersko oznako S5-ACC je za namen razstavnega eksponata odkupil Letalski center Maribor: Letališka cesta 30, Miklavž na Dravskem polju in je parkirano na šporni strani letališča Maribor ter je na voljo za ogled obiskovalcem. Aurora je letela redne lete v Prištino, Nemčijo in Italijo. Od 5. junija 2007 do 27. marca 2008 so na letališču pristajala letala nizkocenovne letalske družbe Ryanair, ki so ob torkih, četrtkih in sobotah letela v London-Stansted in nazaj. 22. februarja 2008 se je Vlada Republike Slovenije na predlog mariborskega letališča in državljana Silva Škornika odločila, da bo Letališče Maribor tudi preimenovala. Tako so ga 15. junija 2008, ko je tam potekal velik mednarodni letalski miting, uradno preimenovali v Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Ime nosi po pionirju slovenskega letalstva Edvardu Rusjanu.[2]

21. novembra 2012 so odprli popolnoma nov terminal, vreden 15 milijonov evrov, ki bo omogočal prevoz 600,000 potnikov na leto.[3]. Leta 2012 je drežba Express Airways ustanovila letalsko šolo na letališču, uporabljali so letalo Tecnam P2006T. Leta 2013 je bil prenovljen še stari potniški terminal. Prevent Global je Aerodrom Maribor d.o.o. prodal novemu lastniku, podjetju AvioFun d.o.o. iz Libelič, ki je tako postal 100% lastnik letališča.[4]. V tem letu je bilo prepeljanih kar 15,000 potnikov, enkrat več kot leto prej.[5].

Oktobra 2014 je Delavska hranilnica d.d. odkupila večinski delež letališča. Z dokapitalizacijo skoraj enega milijona evrov Delavska hranilnica d.d. kupila 57% delež, podjetju AvioFun d.o.o. pa je ostal 43% delež.[6] Od 1. junija 2015 je bila vzpostavljena povezava London-Southend ter avtobusna povezava z glavno avtobusno postajo v Mariboru (vmesna postaja v Hočah). Povezava z Londonom je trajala do konca septembra 2015. Polete je opravljala Adria Airways. [7] Od 9. junija 2015 je Delavska hranilnica d.d., potem ko je odkupila še preostali 43% delež od podjetja AvioFun d.o.o., postala edina ter s tem 100% lastnica Aerodroma Maribor d.o.o., ki upravlja z mariborskim letališčem.[8] V začetku avgusta 2018 je VLM Airlines Slovenia odpovedal še zadnjo redno linijo iz mariborskega letališča.[9]

Destinacije[uredi | uredi kodo]

Promet letališča[uredi | uredi kodo]

Leto Št. potnikov Rast
1990 ~ 85,000
2004 6,215
2005 16,046 Rast 158%
2006 12,452 Upad 29%
2007 25,000 Rast 101%
2008 17,000 Upad 47%
2009 5,000 Upad 240%
2010 9,000 Rast 80%
2011 6,000 Upad 33%
2012 6,500 Rast 8%
2013 14,065 Rast 116%
2014 17,568 Rast 25%
2015 24,886 Rast 42%
2016 8,890 Upad 64%

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. EAD Basic
  2. "Mariborsko letališče z novim imenom". RTV Slovenija. Pridobljeno dne 14. junij 2008.
  3. "Na mariborskem letališču odprli novi potniški terminal". Delo. 21. november 2012.
  4. "Aviofun plačal celotno kupnino za mariborsko letališče". 24ur.com. 14. avgust 2014.
  5. "Za zdaj bod z mariborskega letališča leteli le čarterji". žurnal24. 29. marec 2014.
  6. "Delavska hranilnica postala nov lastnik na mariborskem letališču". siol.net. 27. oktober 2014.
  7. "Adria od danes iz Maribora trikrat tedensko v London". siol.net. 1. junij 2015.
  8. "Delavska hranilnica je 100-odstotna lastnica Aerodroma Maribor". Večer. 10. junij 2015.
  9. "Mariborsko letališče brez še zadnje redne linije". Mariborinfo.com. Pridobljeno dne 2018-11-08.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]