Letališče Edvarda Rusjana Maribor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Letališče Edvarda Rusjana Maribor

Maribor airport from airplane.jpg

IATA: MBXICAO: LJMB
MBX is located in Slovenija
MBX
MBX
Povzetek
Tip letališča Mednarodno letališče
Lastnik Delavska hranilnica d.d.
Upravitelj Aerodrom Maribor d.o.o.
Mesto Maribor
Lokacija Hoče-Slivnica
Nadmorska višina 267 m / 876 ft
Koordinate 46°28′48″N 015°41′10″E / 46.48000°N 15.68611°E / 46.48000; 15.68611 (Maribor Edvard Rusjan Airport)Koordinati: 46°28′48″N 015°41′10″E / 46.48000°N 15.68611°E / 46.48000; 15.68611 (Maribor Edvard Rusjan Airport)
Spletna stran maribor-airport.si/
Steze
Smer Dolžina Površina
m ft
14/32 2,500 8,202 asfalt
14/32 1,200 3,937 trava
Statistika (2014)
Število potnikov 17,568
Rast potnikov 13–14 Rast25%
Source: Slovenian AIP at EUROCONTROL[1]

Letališče Edvarda Rusjana Maribor (IATA: MBXICAO: LJMB) je drugo največje letališče v Sloveniji, ki so ga odprli maja 1976. Nahaja se v občini Hoče-Slivnica, 10 kilometrov južno od Maribora. V letu 2008 so letališče poimenovali po Edvardu Rusjanu, pionirju slovenskega letenja. Delavska hranilnica d.d. je sedaj edina ter 100% lastnica letališča, ki ga upravlja Aerodrom Maribor.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Letališče so za komercialni promet odprli maja 1976. V času Jugoslavije je bil glavni prevoznik JAT, ki je letel večinoma v Beograd in na obalo Jadrana.

V zgodnjih 1990 letih je bilo rekordno število potnikov, kar 85.000 letno, prepeljanih pa je bilo približno 700 ton tovora. Leta 1999 so prenovili letališko stezo, leto 2000 pa še letališko ploščad.

Leta 2002 je bila družba Aerodrom Maribor d.o.o. v celoti prodana podjetju Prevent Global d.d. iz Slovenj Gradca.

Leta 2005 je bil obnovljen sistem za instrumentalno pristajanje ILS CAT I. ter transformatorsko razdelilne postaje.

Bilo je matično letališče družbe Slovenian Spirit, ki je ponujala redne lete v Pariz in Salzburg, prav tako pa veliko čarterskih letov v obalna mesta. Od 5. junija 2007 do 27. marca 2008 so na letališču pristajala letala nizkocenovne letalske družbe Ryanair, ki so ob torkih, četrtkih in sobotah letela v London-Stansted in nazaj.

22. februarja 2008 se je Vlada Republike Slovenije na predlog mariborskega letališča in državljana Silva Škornika odločila, da bo Letališče Maribor tudi preimenovala. Tako so ga 15. junija 2008, ko je tam potekal velik mednarodni letalski miting, uradno preimenovali v Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Ime nosi po pionirju slovenskega letalstva Edvardu Rusjanu.[2]

21. novembra 2012 so odprli popolnoma nov terminal, vreden 15 milijonov evrov, ki bo omogočal prevoz 600,000 potnikov na leto.[3]. Leta 2013 je bila prenovljen še stari potniški terminal. Prevent Global je Aerodrom Maribor d.o.o. prodal novemu lastniku, podjetju AvioFun d.o.o. iz Libelič, ki je tako postal 100% lastnik letališča.[4]. V tem letu je bilo prepeljanih kar 15,000 potnikov, enkrat več kot leto prej.[5].

Oktobra 2014 je Delavska hranilnica d.d. odkupila večinski delež letališča. Z dokapitalizacijo skoraj enega milijona evrov Delavska hranilnica d.d. kupila 57% delež, podjetju AvioFun d.o.o. pa je ostal 43% delež.[6]

Od 1. junija 2015 je vzpostavljena povezava London-Southend ter avtobusna povezava z glavno avtobusno postajo v Mariboru (vmesna postaja v Hočah). Vsaj do oktobra se bo trikrat na teden letelo v London in nazaj.[7]

Od 9. junija 2015 je Delavska hranilnica d.d., potem ko je odkupila še preostali 43% delež od podjetja AvioFun d.o.o., postala edina ter s tem 100% lastnica Letališča Edvarda Rusjana Maribor.[8]

Destinacije[uredi | uredi kodo]

Prevozniki Destinacije
Adria Airways Sezonsko: London-Southend
Aegean Airlines Sezonski čarter: Rodos, Krf
Freebird Airlines Sezonski čarter: Antalija

Promet letališča[uredi | uredi kodo]

Leto Št. potnikov Rast
2004 6,215 -
2005 16,046 Rast 258%
2006 12,452 Upad 22%
2007 25,000 Rast 200%
2008 17,000 Upad 32%
2009 5,000 Upad 71%
2010 9,000 Rast 180%
2011 6,000 Upad 33%
2012 6,500 Rast 9%
2013 14,065 Rast 216%
2014 17,568 Rast 25%

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]