Adria Airways

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Adria Airways
Adria-airways-logotip.svg
IATA ICAO Klicni znak
JP ADR ADRIA
Ustanovljen1961
Konec delovanja30. 9. 2019
Matično letališčeLetališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Glavna pristajališčaLetališče Priština
Program pogostih letovMiles & More
ČakalnicaSenator Lounge
Včlanjen v zvezahStar Alliance
Velikost flote20
Destinacije22 + 5
Sedež podjetjaLetališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Zgornji Brnik, Cerklje na Gorenjskem, Zastava SlovenijeSlovenija
Ključni ljudjeHolger Kowarsch, direktor
Spletna stranhttp://www.adria.si

Adria Airways je bila največja slovenska letalska družba in članica združenja letalskih prevoznikov Star Alliance. Sedež podjetja je bil na Zgornjem Brniku, Cerklje na Gorenjskem. Opravljala je redne in čarterske lete na 31 destinacij v 23 večinoma evropskih držav. Matično letališče družbe je bilo Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana v neposredni bližini Spodnjega Brnika.

Družba je 30. 9. 2019 na kranjsko okrožno sodišče vložila predlog za stečaj. Je bankrotirala, za sabo pa pustila 90 milijonov dolgov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

1960: Prva leta[uredi | uredi kodo]

Inex-Adria Avipromet, Douglas DC-6B, na letališču Le Bourget, leta 1971.
Inex-Adria Avipromet DC-9-33 na letališču Frankfurt leta 1976.
Adria Airways, DHC-7, na letališču Stuttgart, leta 1989.
Adria Airways, Airbus A320-231, S5-AAB na letališču Frankfurt leta 2003.

Letalska družba je bila ustanovljena marca 1961 kot Adria Aviopromet. V avgustu je Adria od družbe KLM kupila dve letali DC-6B in začela leteti prve komercialne lete z nizozemsko posadko. Adria je opravila svoj prvi let z domačo posadko decembra 1961.

Skozi naslednja leta je Adria opravljala turistične lete iz Nemčije, Združenega kraljestva, Nizozemske in Skandinavije na jadransko obalo.

Z odprtjem novega ljubljanskega letališča je Adria preselila bazo iz Zagreba v Ljubljano. Leta 1969 se je družba združila s srbsko družbo InterExport v Beogradu, tako se je družba preimenovala v Inex-Adria Aviopromet (Inex-Adria Airways).[1] Flota se je znova začela spreminjati.

1970: Letala na reaktivni pogon[uredi | uredi kodo]

V letu 1969 je letalska družba kupila prvo reaktivno letalo McDonnell Douglas DC-9-30 s 115 sedeži. Pričela se je modernizacija flote, ki je dovoljevala Adrii, da začne znova delovati na turističnih letih.

Septembra 1969 so odprli prvo redno linijo LjubljanaBeograd.

Tako je družba imela marca 1970 v lasti štiri letala Douglas DC-6B in eno letalo Douglas DC-9-30 ter eno naročeno.

Leta 1972 je Adria z najetim letalom Douglas DC-8-55 vzpostavila redne lete v ZDA in Kanado. Zaradi nizkega povpraševanja so bili že prihodnje leto ukinjeni. Povečalo pa se je število turističnih letov, prav tako je Adria začela leteti na rednih linijah v Jugoslavijo.

1980: Modernizacija[uredi | uredi kodo]

Leta 1980 je bila Adria že spoštovana letalska družba s svojimi turističnimi ter rednimi leti.

Maja 1981 je Adria kupila tri nova letala McDonnell Douglas MD-80. Eno izmed teh letal se je kasneje zaletelo v goro na Korziki. Vsi na krovu so bili mrtvi.

V letu 1982 je družba začela izpeljevati turistične povezovalne lete v Nemčijo in Švico, ki so bili pomembni zaradi internacionalnega prometa.

Leta 1984 je Adria uvedla prvo redno mednarodno linijo LjubljanaBeogradLarnaca.

Poslovanje Adrie je bilo zdaj zelo dobro, zato so istega leta podpisali tudi nakup 5 novih letal Airbus A320. Prav tako so kupili dve novi letali Dash 7 zaradi Zimskih olimpijskih iger v Sarajevu.

Tako je Decembra 1985 Adria imela štiri McDonnell Douglas DC-9-30, dve McDonnell Douglas DC-9-50, eno McDonnell Douglas MD-81, tri McDonnell Douglas MD-82 in dve letali Dash-7. Leto pozneje se je floti pridružilo še eno letalo McDonnell Douglas MD-82. Zaradi programa o rekonstruiranju je Adria leta 1986 zapustila združenje Inex, postajala je neodvisna družba in spremenila ime v Adria Airways.[1]

Kmalu je postala tudi članica IATA.

V letu 1989 je v floto prispel prvi A320, triinštirideseti, ki jih je do takrat izdelal Airbus. Poganjali so ga prvi motorji IAE (IAE Engines).

1990: Nastajanje rednega prevoznika[uredi | uredi kodo]

Ko je Jugoslavija pričela razpadati, se je ustavila tudi turistična industrija na Jadranu. Septembra 1990 sta v floto priletela še dva nova Airbusa A320. Decembra 1990 je bil podpisan referendum o neodvisnosti Slovenije, deklariran je bil 25. junija 1991. 28. junija 1991 so Jugoslovanska letala napadla Adriin hangar na Brniku in poškodovala štiri letala. Novi Airbus A320 je bil delno poškodovan, zato je odletel v Toulouse na skoraj enoletno popravilo.

Precej so bili poškodovani tudi letali Dash-7 in en DC-9-30. Ostala letala so bila parkirana na bližnjem letališču Celovec in so se tako izognila bombardiranju. Adria je bila v tem letu predvsem zelo zaposlena z registracijami.

Leta 1991 je družba imela 13 letal: tri Airbus A320, štiri MD-82, en MD-81, tri DC-9-30 in dva Dash-7. Dve letali A320, ki naj bi jih dostavili v juniju 1991 so bili prodani drugim družbam.

Adria Airways je ob končanem lastninjenju, ko je leta 1996 Republika Slovenija opravila prevzem tričetrtinskega deleža, postala slovenska nacionalna družba, pričela je z rekonstrukcijo ter vzpostavila nove linije v Evropo.[1]

Leta 1996 je družba začela dogovore z Lufthanso.

Aprila 1997 je Adria naročila dva nova Bombardier CRJ-200LR z opcijo naročila enega več. Letala so bila dostavljena leta 1998, ko sta oba Dash-7 on dva DC-9-30 zapustila floto Adrie.

CRJ-200 je bil najboljša možnost za redne in dovolj pogoste lete iz Ljubljane. Leta 1999 je flota Adrie vključevala tri letala Airbus A320 in tri letala CRJ-200LR.

2000: Pridobivanje novih trgov[uredi | uredi kodo]

Adria je leta 2000 začela povezovati mesta na Balkanu z Zahodno Evropo z bazo v Ljubljani. Začeli so leteti v mesta Sarajevo, Skopje, Ohrid in Tirana, in jih povezovati s Skandinavijo, Združenim kraljestvom, Nemčijo in Francijo. Ko se je končala vojna na Kosovu, je bila Adria prvi prevoznik, ki je začela leteti tja. Marca 2000 je prišlo četrto novo letalo CRJ-200LR.

Maribor je bil leta 2000 povezan z Münchnom, vendar le za kratek poletni čas.

Leta 2001 je tudi Adria čutila padanja potnikov, ki so posledica terorističnih napadov 11. septembra 2001.

Julija 2002 je Bombardier Aerospace izbral Adrio za eno izmed glavnih delavnic v Evropi, za letala CRJ.

Leta 2004 je Adria prevzela še šesto letalo CRJ-200LR in se 18. novembra pridružila največjemu svetovnemu združenju prevoznikov Star Alliance.[1]

Leta 2005 je družba pridobila še tretjo letalo CRJ-200LR.

Eno leto za tem so najeli dve letali Boeing 737-500 (112 sedežev) kot rezultat med letali CRJ-200 (50 sedežev) in A320 (162 sedežev).

Leta 2007 je prevoznik naročil dve novi letali Bombardier CRJ-900, ki sta bili dostavljeni v maju. Med poletjem je družba vključevala en Airbus A320, en Boeing 737-500, dva CRJ-900LR in sedem CRJ-200LR.

Novembra 2007 so naročili dve novi letali Bombardier CRJ-900 NextGen in zaključili leto v majhnem profitu.

V letu 2008 je uprava Adrie preklicala naročilo letala CRJ-1000 NextGen ter ga spremenila v nakup petih novih CRJ-900. Leto je bilo zaključeno s 3M€ izgubo.

Čez leto dni so podpisali pogodbo za nakup dveh novih letal Airbus A319. Načrt je bil nadomestiti A320 z novimi letali A319.

Dva A320 sta bila v letu 2009 prodana drugim letalskim družbam.

Konec novembra 2018 je uprava Adrie Airways podpisala pismo namere s predstavniki podjetja Suhoj o dolgoročnem najemu 15 letal tipa Suhoj Superjet 100.[2] Dobava prvih letal je bila predvidena v pomladi 2019. Do dogovora ni prišlo. [3]

Destinacije[uredi | uredi kodo]

Pregled rednih in čarterskih destinacij Adrie Airways.

matično letališlče (hub)
celoletna linija
sezonska linija (poletni vozni red 2019)

Redne destinacije iz Ljubljane[4][uredi | uredi kodo]

Airbus na Letališču Jožeta Pučnika
Adria Airways, Bombardier CRJ-900, S5-AAK, na letališču Frankfurt leta 2011.
Adria Airways, Bombardier CRJ-200LR, S5-AAH, med pristankom na Frankfurtu, leta 2010.
Adria Airways, Airbus A320, S5-AAT, v retro barvah.
Mesto Država IATA ICAO Letališče
Amsterdam Zastava Nizozemske Nizozemska AMS EHAM Letališče Schiphol
Bruselj Zastava Belgije Belgija BRU EBBR Letališče Bruselj
Dunaj Zastava Avstrije Austria VIE LOWW Letališče Dunaj-Schwechat
Frankfurt Zastava Nemčije Nemčija FRA EDDF Letališče Frankfurt / Main
Kobenhavn Zastava Danske Danska CPH EKCH Letališče Kastrup
Manchester Zastava Združenega kraljestva Združeno kraljestvo MAN EGCC Letališče Manchester
München Zastava Nemčije Nemčija MUC EDDM Letališče Franz Josef Strauß München
Pariz Zastava Francije Francija CDG LFPG Letališče Charles de Gaulle Pariz
Podgorica Zastava Črne gore Črna Gora TGD LYPG Letališče Podgorica
Praga Zastava Češke Češka PRG LKPR Letališče Václava Havla Praga
Priština Zastava Kosova Kosovo PRN BKPR Letališče Priština
Sarajevo Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina SJJ LQSA Letališče Sarajevo-Butmir
Skopje Flag of the Republic of Macedonia Makedonija SKP LWSK Letališče Skopje
Sofija Zastava Bolgarije Bolgarija SOF LBSF Letališče Sofija
Tel Aviv Zastava Izraela Izrael TLV LLBG Letališče Ben Gurion Tel Aviv
Tirana Zastava Albanije Albanija TIA LATI Letališče Nënë Tereza Tirana
Zürich Zastava Švice Švica ZRH LSZH Letališče Zürich-Kloten

Redne destinacije iz Prištine[uredi | uredi kodo]

Mesto Država IATA ICAO Letališče
Frankfurt Zastava Nemčije Nemčija FRA EDDF Letališče Frankfurt / Main
Ljubljana Zastava Slovenije Slovenija LJU LJLJ Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
München Zastava Nemčije Nemčija MUC EDDM Letališče Franz Josef Strauß München

Redne destinacije iz Tirane[uredi | uredi kodo]

Mesto Država IATA ICAO Letališče
Frankfurt Zastava Nemčije Nemčija FRA EDDF Letališče Frankfurt / Main
Ljubljana Zastava Slovenije Slovenija LJU LJLJ Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
München Zastava Nemčije Nemčija MUC EDDM Letališče Franz Josef Strauß München

Čarterske destinacije iz Ljubljane[uredi | uredi kodo]

Mesto Država IATA ICAO Letališče
Antalya Zastava Turčije Turčija AYT LTAI Letališče Antalija
Kios Zastava Grčije Grčija JKH LGHI Letališče Kios
Girona Zastava Španije Španija GRO LEGE Letališče Girona–Costa Brava
Heraklion Zastava Grčije Grčija HER LGIR Letališče Heraklion
Hurgada Zastava Egipta Egipt HRG HEGN Letališče Hurghada
Karpatos Zastava Grčije Grčija AOK LGKP Letališče Karpathos
Kefalonija Zastava Grčije Grčija EFL LGKF Letališče Kefalonija
Kos Zastava Grčije Grčija KGS LGKO Letališče Kos
Lamezia Terme Zastava Italije Italija SUF LICA Letališče Lamezia Terme
Lesbos Zastava Grčije Grčija MJT LGMT Letališče Mytilene
Preveza Zastava Grčije Grčija PVK LGPZ Letališče Preveza-Lefkada, Aktion
Rodos Zastava Grčije Grčija RHO LGRP Letališče Diagoras, Rodos
Samos Zastava Grčije Grčija SMI LGSM Letališče Samos
Santorini Zastava Grčije Grčija JTR LGSR Letališče Santorini (Thira)
Skiatos Zastava Grčije Grčija JSI LGSK Letališče Skiatos
Zakintos Zastava Grčije Grčija ZTH LGZA Letališče D. Solomos Zakintos

Flota[uredi | uredi kodo]

Trenutna flota[uredi | uredi kodo]

Pregled flote Adrie Airways, zadnjič posodobljeno: avgust 2019.

Tip letala Št. letal Dobava Št. sedežev Različica letala in registracije Opombe
Airbus A319-100 3 0 142/144 A319-111: S5-AAX
A319-132: S5-AAP, S5-AAR
S5-AAP in S5-AAR 144 sedežev, S5-AAX 142 sedežev
Bombardier CRJ-700 2 0 70 CRJ-700ER: S5-AAY, S5-AAZ S5-AAZ na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Luxair.[5]
Bombardier CRJ-900 9 ? 86/90 CRJ-900ER: S5-AFB
CRJ-900LR: S5-AAK, S5-AAL, S5-AAN, S5-AAO, S5-AAU, S5-AAV S5-AFA, S5-AFC
S5-AAV v barvah Star Alliance.
Predvidena širitev flote z dodatnimi CRJ-900 v 2020.[6]
Dve letali na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Lufthansa.[5]
Dve letali na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Austrian Airlines.[5]
Saab 2000 4 0 50 S5-AFE, S5-AFF, S5-AFG, S5-AFJ Eno letalo na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Swiss International Air Lines.[7]
Skupno 20 ? 1556

Nekdanja flota[uredi | uredi kodo]

Pregled nekdanjih letal Adrie Airways.[8][9]

Adria Airways, Boeing 737-500 na letališču London Gatwick, leta 2005.
Tip letala Št. letal Čas uporabe Opombe
Airbus A320-200 5 1989–2015
Boeing 737-400 1 2007–2007
Boeing 737-500 3 2006–2009
Bombardier CRJ-100/200 9 1998–2016
De Havilland Canada Dash 7 2 1984–1998
Douglas DC-6A 1 1971–??
Douglas DC-6B 4 1961–??
Douglas DC-8-55 1 1972–1972
Saab 340 2 2006–2008 tovorni letali
Sud Aviation SE 210 Caravelle 1 ??–??

Lastništvo[uredi | uredi kodo]

Lastniška struktura družbe na dan 29.8.2016:

  • AA INTERNATIONAL AVIATION HOLDING GmbH - 100,00 %

Nesreče[uredi | uredi kodo]

  • 19. marec 1972, YU-AHR, v nesreči letala DC-9-32 v Adnu (Jemen) je umrlo vseh 30 potnikov, letalo je bilo posojeno EgyptAiru. Pilot je ponoči pristajal vizualno (brez pomoči pristajalnega sistema) in se zaletel v temno goro poleg letališča.
  • 23. november 1974, YU-AJN, v Beogradu je DC-9-32 pristal na njivi koruze 2570 metrov pred pisto in zagorel. Vsi potniki in člani posadke, skupno 50 ljudi, so se uspešno rešili. Letalo je bilo posojenu takratnemu nacionalnemu prevozniku Jugoslavije - Jatu. Letalo je bilo pobarvano v Jatove barve, prav tako so ga upravljale njihove posadke.
  • 30. oktober 1975, YU-AJO, ko je DC-9-32 Inex-Adrie Avioprometa zadel v tla 8.5 km pred pristankom na praškem letališču. Pilot je v gosti megli pristajal po neregularnem postopku, saj je bilo objavljeno, da vodenje po višini ("glide slope") letališkega pristajalnega sistema ILS ne deluje. Letalo se je v megli spustilo v korito Vltave in se v predelu Prage Suchdol zaletelo v breg. Umrlo je 75 ljudi od 120, večinoma čeških turistov na letu iz Tivata v Prago. Nesrečo je preživela tudi stevardesa Tatjana Rijavec.
  • 10. september 1976, YU-AJR, trčenje v zraku nad Vrbovcem (Hrvaška) med Hawker Siddeley Tridentom družbe British Airways in Douglas DC-9-31 Inex-Adrie Avioprometa je umrlo vseh 176 ljudi v obeh letalih oziroma 113 v slovenskem. Vzrok trčenja je bila napaka kontrolorjev v zagrebški kontroli letenja, ki so zaradi preobremenjenosti, slabe opreme ter slabe medsebojne koordinacije dopustili križanje letal na isti višini, tik pred trčenjem pa poskušali opozoriti pilote Inex-Adrie le v hrvaškem jeziku. To je druga najhujša nesreča na svetu z letali iz družine DC-9-30.
  • 1. december 1981, YU-ANA, Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa se je med približevanjem letališču Ajaccio zaletel v goro San Pietro, pri čemer je umrlo vseh 180 ljudi. To je najhujša nesreča na svetu z letali iz družine MD-80 in druga najhujša nesreča v Franciji. Vzrok nesreče je splet okoliščin, med drugim meglenega vremena, nepreciznega komuniciranja med pilotom in kontrolorji, močnih vetrov, ki so letalo v čakalnem krogu iznad morja zanesli nad korziške hribe, ter nepozornosti/sproščenosti posadke letala, ki je dopustila navzočnost otroka v kabini in se ni zavedala, kje je letalo glede na teren in se je prepozno odzvala na opozorila sistema za zaznavo ovire pred letalom.

Incidenti[uredi | uredi kodo]

  • Leta 1984, YU-AIF, je DHC-7 po napaki pilota na Brniku pristal brez spuščenih koles.
  • Konec 80-let, YU-AJF, letalu DC-9-32 se je v Zagrebu zaradi trdega pristanka prelomil trup.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Ivanič, Martin, ur. (2011). "Adria Airways". Slovenika A–O. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 6. COBISS 257461504. 
  2. "Adria Airways v najem suhojevih letal.". Delo (časopis). 26. 11. 2018. Pridobljeno dne 3. 4. 2019. 
  3. "Adria Airways odpovedala naročilo letal Sukhoi SuperJet.". Sierra5.net - Slovenski letalski portal. 2. 4. 2019. Pridobljeno dne 3. 4. 2019. 
  4. "Adria Airways". 30 June 2016. 
  5. 5,0 5,1 5,2 "Posla Adrie s Suhojem za enkrat ne bo.". Sierra5.net - Slovenski letalski portal. 27. 3. 2019. Pridobljeno dne 2. 4. 2019. 
  6. "Adria considering Bombardier jet lease.". EX-YU Aviation News. 10. 4. 2019. Pridobljeno dne 23. 7. 2019. 
  7. "Adria inks Swiss wet-lease deal.". EX-YU Aviation News. 8. 10. 2018. Pridobljeno dne 6. 11. 2018. 
  8. "Nekdanja flota.". Planespotters.net. 21.6.2018. Pridobljeno dne 29. 6. 2018. 
  9. "Adria Airways zgodovina.". Adria.si. 29.6.2018. Pridobljeno dne 29. 6. 2018. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]