Pojdi na vsebino

Letalnica bratov Gorišek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Letalnica bratov Gorišek
Odprta6. marec 1969 (preizkus)
21. marec 1969 (uradno)
Velikost
K–točka200 metrov
Velkost240 metrov
Rekord254,5 metrov uradni svetovni rekord
Slovenija Domen Prevc
(30. marec 2025)
Vrhunski dogodki
Svetovna prvenstva1972, 1979, 1985, 1994,
2004, 2010, 2020
Svetovni pokal1987, 1994, 1997, 1999,
2000, 2001, 2002, 2003,
2005, 2006, 2007, 2008,
2009, 2011, 2012, 2013,
2015, 2016, 2017, 2018,
2019, 2021, 2022, 2023,
2024, 2025

Letalnica bratov Gorišek (tudi: Letalnica, Velikanka, Velikanka bratov Gorišek) je letalnica in največja izmed osmih naprav v Nordijskem centru Planica, zgrajena je bila leta 1969. Naprava je bila poimenovana in skonstruirana po načrtih bratov Vlada in Janeza Goriška. Po rekonstrukciji in novem svetovnem rekordu 30.03. 2025, Domna Prevca pri 254,5 metra, ponovno nosi primat največje letalnice na svetu

Na tej letalnici je bilo postavljenih 29 svetovnih rekordov, kar je največ v zgodovini katerekoli izmed skakalnic na svetu in še 14 neveljavnih rekordnih doseženih dolžin s padcem ali dotikom.

6. marca 1969, na preizkusu letalnice, je jugoslovanski skakalec Miro Oman imel to čast da novo letalnico krsti že dva tedna pred tekmovanjem in pristal pri 135 metrih, kar je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri. Leta 1972 je bilo na tej napravi organizirano sploh prvo Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v zgodovini. Ko je Matti Nykänen na SP v poletih 1985 poletel 191 metrov in postavil svetovni rekord je ustanovitelj svetovnega pokala, norvežan Torbjørn Yggeseth, v želji po zaustavitvi svetovnih rekordov, naslednje leto sprejel pravilo, kjer poletov daljših od te daljave ni točkovala. Na tem objektu je človek prvič v zgodovini smučarskih skokov poletel preko 200 metrov. Kot prvemu nasploh je to uspelo Andreas Goldbergerju, ki je 17. marca 1994 na prostem treningu pred SP v poletih, ta je štel hkrati za svetovni pokal, poletel 202 metra, a pri tem podrsal z rokami. Samo nekaj minut kasneje je finski skakalec Toni Nieminen pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel to magično mejo. Letalnica je do zdaj gostila rekordnih 6 svetovnih prvenstev in prav tako rekordnih 19 krat finale svetovnega pokala.

Na tej letalnici, se je prvič v zgodovini letelo čez 160, 170, 180, 190, 200, 210, 220 in 230 metrov, v nekaterih primerih tudi s padcem. Leta 2015 so po dveletni prenovi odprli prenovljeno letalnico, ki naj bi omogočala polete preko 250 metrov in mogoče tudi nove svetovne rekorde.[1] Na prvem uradnem tekmovanju po povečavi in prenovi, so se tej daljavi povsem približali.

Leta 1985, je Planica dosegla rekord prizorišča, tako po enodnevnem obisku, ko se je zbralo kar 80.000 ljudi, kot po skupnem obisku, ko se je v treh dneh zbralo skoraj 150.000 ljudi.[2]

Na tej napravi so 19. septembra 2015 uradno odprli najstrmejši zip-line na svetu s povprečnim naklonom 38,33% (20,9°) in z maksimalnim naklonom 58,6% (30,5°).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

1969–1972: Otvoritev in prvo svetovno prvenstvo

[uredi | uredi kodo]
Vlado Gorišek in Miro Oman
(prvi in tretji z leve)
17. marca 1994 je avstrijski skakalec Andreas Goldberger pri 202 metrih z rokami podrsal in s tem postal sploh prvi človek, ki je preletel magično mejo 200 metrov
Jani Golob, slovenski skladatelj, je na željo režiserja napisal kratek instrumental, ki se predvaja ob počasnih posnetkih od leta 1997. Predvideno je bilo tudi snemanje z orkestrom, za katerega je napisal orkestracijo, a nikoli realizirano.[3]
Doskočišče po prenovi (2015)
Prenovljen nalet (2015)
Nova odskočna miza (2015)
Pogled na skakalni center z 8 skakalnicami s Ciprnika (2016)

Velikanka bratov Gorišek (prvotno ime), je bila načrtovana kot naslednica Bloudkove velikanke, skonstruirala pa sta jo brata Vlado in Janez Gorišek. Kot naslednik Stanka Bloudka je takrat Stano Pelan, vodilni inženir v Planici, bratoma Gorišek predlagal, da naj povečajo Bloudkovo velikanko, a so uvideli da ne bi imeli dosti manevrskega prostora. Zato so se odločili za povsem novo napravo na novi lokaciji, le streljaj stran.

Inženir Janez Gorišek je takrat služboval v Libiji in tam pravzaprav narisal načrt nove Letalnice. Njegov starejši brat in velik vzornik Vlado Gorišek je tako po načrtih mlajšega brata Janeza kar sam vodil gradnjo planiške velikanke. Izmenjavala sta si dolga pisma in tako je Janez spremljal kaj se dogaja na samem gradbišču. Gradnja se je začela leta 1967 in končala pozno leta 1968. Zgledovala sta se po Bloudku z željo nadaljevati njegovo planiško dediščino. Prvotno je bilo kalkulacijska točka pri 153 metrih, največji naklon doskočišča je znašal nekaj čez 42 stopinj, dolžina naleta je znašala 145 metrov, višinska razlika med mizo in iztekom pa 127 metrov.[4] Februarja 1969 so pri natanko 100 metrih postavili še nov sodniški stolp višine 12 metrov in širine 8 metrov.

6. marca 1969, že dva tedna pred prvim uradno otvoritvijo so prvič so preizkusili letalnico. Miro Oman je imel čast, da je iz drugega naleta pristal pri 135 metrih ter s tem postavil prvi rekord te naprave. To pa je bil istočasno tudi njegov zadnji skok v karieri.[5] Velikanko so uradno odprli 21. marca 1969 na treh enakovrednih dneh tekmovanja Smučarski poleti KOP oz. Mednarodni teden smučarskih poletov. Nastopilo je 60 tekmovalcev iz 15 držav, zmagal pa je Jiří Raška. V treh dneh tekmovanja se je zbralo skupaj 90 tisoč gledalcev. Tekmovanje je potekalo tako da so vse tri dni tekmovalci vsak dan opravili po 3 polete.[6] Za končni rezultat se je štel 1 najboljši polet iz prvega dne, ter po 2 najboljša iz drugega in tretjega dne tekmovanja. Doseženih je bilo kar pet svetovnih rekordov, Manfred Wolf je na zadnji dan tekmovanja postavil piko na i pri rekordni znamki 165 metrov.[7][8][9][10]

Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972, ki ga je organizirala Planica, je bilo sploh prvo v zgodovini te discipline. Walter Steiner je postal prvi svetovni prvak. K-točka pa je bila takrat pri 165 metrih.[11][12][13]

1974–1979: Steiner, Norčič in svetovno prvenstvo

[uredi | uredi kodo]

Leta 1974 je bil v Planici že drugič organiziran KOP Mednarodni teden smučarskih poletov, ponovno pa je slavil švicar Walter Steiner, skupaj pa se je zbralo 115.000 gledalcev. Že prvi dan, 15. marca je v poizkusni seriji skočil 169 m in izenačil svetovni rekord Heinza Wossipiwa iz Vzhodne Nemčije, doseženega v Oberstdorfu leto pred tem. Steiner pa je malce kasneje v drugi seriji padel pri neverjetni dolžini svetovnega rekorda 177 m.[14][15]

Leta 1977 je bil v Planici že tretjič organiziran KOP mednarodni teden poletov. 20 marca, zadnji dan tekmovanja, je Bogdan Norčič v poizkusni seriji z rokami podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 181 metrih. Avstrijec Reinhold Bachler pa je zmagal tridnevno tekmovanje, v končni rezultat pa je štel najboljši skok vsakega dneva.[16]

Leta 1979, je Planica že drugič gostila svetovno prvenstvo v poletih pred skupno 115.000 gledalci. Uporabili pa so zapleten sistem točkovanja, kjer so v končni seštevek šteli po 2 od 4 najboljših poletov in pa povprečje vseh štirih. Imeli so veliko težav saj je zaradi toplega vremena v petek v izteku stala voda. Tako se je tekmovanje začelo šele v soboto 17. marca, ko je vzhodni nemec Axel Zitzmann padel pri 179 metrih, dolžini svetovnega rekorda. Naslednji in zadnji dan tekmovanja je Klaus Ostwald izenačil tri leta star svetovni rekord na 176 metrov. Armin Kogler pa je postal svetovni prvak. Avseniki pa so prvič predstavili skladbo "Planica, Planica".[17][18][19][20]

1985: Rekorden obisk Planice s skupno 150.000 gledalci

[uredi | uredi kodo]

Leta 1984, ob 50. obletnici Planice, se je organizacijski komite odločil za modernizacijo in povečavo. Glavnina del je bila opravljena poleti in spomladi '84, seveda z izdatno pomočjo jugoslovanske vojske, prostovoljcev in pa tudi raznih delovnih organizacij pod vodstvom bratov Gorišek. Na doskočišče in hrbtišče so izkopali navozili 1500 m3 materiala, iz zaletišča pa so izkopali 300 kubikov. Stari leseni vrh naleta so nadomestili z železno konstrukcijo, odskočno mizo pa so potisnili 5 metrov nazaj. Kalkulacijsko točko so pomaknili iz K165 na K185.[21]

Leta 1985, je Planica gostilo 8. svetovno prvenstvo v poletih, z rekordnim skupnim in rekordnim dnevnim obiskom in z enim od največjih zborovanj v zgodovini Slovenije. V treh dneh se je v Planici zbralo skupaj kar 150.000 ljudi, v soboto pa tudi rekorden dnevni obisk 80.000 ljudi.[22] Smo pa že na petkovem uradnem treningu smo videli kar tri svetovne rekorde; postavili sta jih za kratek čas Mike Holland (186 metrov) in Matti Nykänen (187 in 191 metrov). Nykänen ki je postal svetovni prvak, je s svojim zadnjim svetovnim rekordom povzročil velik preplah pri vodilnih možeh FIS in povzročil revolucijo v smučarskih poletih. Hoteli so ustaviti lov na rekordne daljave zato so naslednje leto uvedli pravilo, ki ni priznavalo in točkovalo poletov daljših od 191 metrov. Za to odločitvijo je stal Torbjørn Yggeseth, ustanovitelj svetovnega pokala, tehnični delegat in visok funkcionar.[23][24]

Dolgoletni planiški režiser Stane Škodlar, je iskal glasbeno podlago za počasne posnetke in izbral elektronsko skladbo "Andromeda", instrumentalno mojstrovino Mihe Kralja. Ta je bila v uporabi vse do leta 1994.

1987: Zadnji svetovni rekord v paralelni tehniki

[uredi | uredi kodo]

Leta 1987, je letalnica prvič gostila svetovni pokal pred 100.000 gledalci. Že na petkovem uradnem treningu pred 10.000 gledalci, je Andreas Felder podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 192 metrov. Naslednji dan je Piotr Fijas v tretji seriji, pred 40.000 gledalci, postavil zadnji svetovni rekord v paralelni tehniki, ko je pristal pri 194 metrih. Takoj po tem rekordnem poletu, so serijo razveljavili in ponovili, kjer je Felder skočil 191 metrov in zmagal sobotno tekmovanje. Fijasov rekord je bil uradno priznan šele 7 let kasneje ko so umaknili nerazumno pravilo. Zadnji dan pred 50.000 gledalci je Vegard Opaas poletel 193 metrov, a so serijo po tem poletu prekinili in razglasili uradne rezultate, zmagal pa je Ole Gunnar Fidjestøl z poletom 190 metrov.[25][26][27][28][29][30]

1991: Najdaljši paralelni polet vseh časov, a z dotikom

[uredi | uredi kodo]

23. marca 1991, je André Kiesewetter v 2. seriji poletel 196 m v paralelni tehniki, kar je najdaljši polet v tej tehniki vseh časov, a je pri tem podrsal z roko.[31][32] V tretji seriji sta Stephan Zünd in Kiesewetter pristala pri 191 metrih. Naslednji dan je Ralph Gebstedt v zadnji seriji pristal pri 190 m in zmagal edinkrat v karieri.[33][34][35]

1994: Goldi z podrsom prvi v zgodovini čez 200 m. Nieminen uradno prvi

[uredi | uredi kodo]

Leta 1994 je Planica že drugič pisala zgodovino, po prvem poletu v zgodovini preko sto metrov, zdaj še prvi polet v zgodovini preko 200 metrov. Planica je že četrtič gostila svetovno prvenstvo v poletih, ki je hkrati po posamičnih dneh štelo tudi za točke svetovnega pokala, kot je to veljalo v 1990ih.

Tekmovanje je zaznamovalo toplo vreme, močan veter in pomanjkanje snega, ki so ga z bližnjih vrhov navažali kar s helikopterji. Tik pred zdajci pa so morali zaradi prevelike višine na puklu na zahtevo FIS, teren umetno dvigniti z pravokotno stisnjenimi balami sena. Začelo se je že z četrkovim prostim treningom, ko je Martin Höllwarth po 7 letih postavil nov svetovni rekord pri 196 metrih, kmalu zatem pa je Goldberger kot prvi preletel to znamko, a pri tem podrsal. Samo nekaj minut za njim je to uspelo Toniju Nieminenu, ki je kot prvi obstal na nogah preko magične meje.[36] Naslednji dan, na uradnem treningu je Christof Duffner najprej padel pri dolžini svetovnega rekorda 207 metrov, kmalu za njim pa je Espen Bredesen pri 209 metrih postavil nov svetovni rekord, ki je vzdržal naslednja tri leta.[37] Prvi dan tekmovanja zaradi močnega vetra pred 30.000 ljudmi niso izvedli niti enega skoka.

Zadnji dan v nedeljo jim je vendarle uspelo izpeljati tekmo, svetovni prvak je postal Jaroslav Sakala. Priča smo bili velikemu fairplayu, ki je samo razkril vso bedo takratnega pravila, ki ni priznavalo in točkovalo poletov daljših od 191 metrov. Espen Bredesen je bil sicer uradno drugi, a je Cecon uradno tretji, poletel 199 metrov in bi v normalnih pogojih situacija bila obratna. Bredesen je na tiskovni konferenci svojo srebrno medaljo zamenjal z bronasto Roberta Cecona. Nesmiselno pravilo je bilo tako na jesenskem zasedanju FIS dokončno ukinjeno.[29]

1997: Peterka osvojil prvi veliki globus, nemški fairplay, 130.000 ljudi

[uredi | uredi kodo]

Leta 1997 je po zaslugi Primoža Peterke, ki se je s Dietrom Thomo boril za sploh prvi veliki (zimski) globus v zgodovini Slovenije, v Sloveniji zavladala prava skakalna histerija, z rekordnim televizijskim avditorijem in tudi z izjemnim obiskom samih tekem.[38] Skoraj bi se zalomilo na petkovih kvalifikacijah, ko je Peterka padel in se lažje poškodoval, na prošnjo Jelka Grosa pa mu je po izjemni fairplay potezi pomagal ravno nemški fizioterapevt, ki je skrbel za njegovega glavnega tekmeca Dietra Thomo. Skupaj se je v treh dneh zbralo kar 130.000 gledalcev, to je drugi največji obisk v zgodovini Planice.

Na sobotni tekmi, kjer se je zbralo skoraj 70.000 gledalcev, je odločala o skupni zmagi, v poizkusni seriji pa smo videli tudi dva svetovna rekorda 210 in 212 metrov, ki sta ju postavila Espen Bredesen in Lasse Ottesen. Kasneje je Dieter Thoma padel pri dolžini svetovnega rekorda 213 metrov. Peterka pa je osvojil veliki kristalni globus. Na pobudo Staneta Škodlarja, dolgoletnega planiškega režiserja, ki je iskal novo glasbeno podlago za počasne posnetke, je priznani slovenski skladatelj Jani Golob napisal instrumental, ki je v uporabi od leta 1997.[39][40][41][42]

1999: Schmitt in Ingebrigtsen postavila svetovni rekord

[uredi | uredi kodo]

Leta 1999 so bile na sporedu tri posamične tekme svetovnega pokala, ki jih je obiskalo preko 80.000 ljudi. Postavljena sta bila dva svetovna rekorda; najprej je Martin Schmitt padel pri dolžini svetovnega rekorda 219 metrov in ga nato uradno postavil z obstankom na nogah pri 214,5 metrih; Tommy Ingebrigtsen pa ga je izboljšal na 219,5 metra, slednji polet pa iz neznanih razlogov obstaja samo v počasnem posnetku.[43][44][45][46]

2000: Hörl in Goldberger sta izboljšala svetovni rekord

[uredi | uredi kodo]

16. marca 2000, med uradnim treningom je do tedaj povsem neznani avstrijski skakalec Thomas Hörl, postavil nov svetovni rekord pri 224,5 metra, ki je vzdržal le dva dni do prve ekipne tekme v zgodovini letalnic. Ko je Andreas Goldberger izboljšal svetovni rekord na 225 metrov.[47][48][49]

2003: Doseženi kar štirje novi svetovni rekordi

[uredi | uredi kodo]

Leta 2003, ko se je v štirih dneh zbralo skupaj 120.000 ljudi, so bili postavljeni štirje svetovni rekordi. Adam Małysz je izenačil rekord na 225 metrov, Matti Hautamäki pa ga je kar trikrat izboljšal na 227.5, 228 in 231 metrov. Veli Matti Lindström pa je podrsal pri 232,5 metra.[50]

2005: Super nedelja z štirimi svetovnimi rekordi

[uredi | uredi kodo]

20. marca 2005, na super nedeljo, v precej oblačnem vremenu, smo bili priča izjemni finalni seriji v kateri so bili doseženi zadnji štirje planiški svetovni rekordi: Tommy Ingebrigtsen je najprej izenačil na 231 metrov, Matti Hautamäki na 235.5 metrov, Bjørn Einar Romøren pa ga je izboljšal kar dvakrat najprej na 234.5 in potem še na 239 metrov. Janne Ahonen je čisto na koncu padel pri 240 metrih.[39][51]

2010: Planica je že šestič gostila svetovno prvenstvo

[uredi | uredi kodo]

Leta 2010 so v Planici zgradili novo sedežnico, obnovili sodniški stolp ter razširili doskočišče. Znižali so tudi naklon na odskočni mizi in profil, tako da lahko letalci letijo varneje in nižje nad doskočiščem. Vse to je bilo nujno potrebno, da je organizator sploh lahko obdržal tekme in zadostil standardom zveze FIS. Planica je svetovno prvenstvo gostila že šestič. Švicarski skakalec Simon Ammann je v dveh dneh v skupno štirih serijah z veliko prednostjo osvojil naslov svetovnega prvaka v poletih, še enega zadnjih manjkajočih naslovov v njegovi bogati karieri. Ekipni svetovni prvaki so v dveh serijah postali Avstrijci. Zadnji dan posamičnega tekmovanja se je zbralo kar 55.000, v celem tednu pa 82.000 gledalcev.

2015: Prenovljena letalnica, drama za veliki globus

[uredi | uredi kodo]

Po finalu leta 2013 so se lotili prenove letalnice. Reonstrukcija je obsegala povečanje kritične točke iz K185 na K200 in velikosti letalnice iz HS215 na HS225 ter razširitev za dva metra. Star nalet iz jekla so podrli in ga nadomestili z novim betonskim, mizo pa so premaknili za 12 metrov nazaj. Prav tako so višinsko razliko od mize do izteka povečali iz 130 na 135 metrov. Prenovo so opravili pod nadzorom direktorja planiškega centra Jelka Grosa, za konstrukcijo pa sta odgovorna Janez Gorišek in njegov sin Sebastjan. Cilj prenove je bil narediti letalnico, ki bo omogočala polete pri 250 metrih in še dlje. Krstna tekma na prenovljeni letalnici je bila izpeljana v ponedeljek, 16. marca 2015.[52][53][54][55]

Na prvi tekmi na prenovljeni letalnici so povsem dominirali slovenski letalci, predvsem v režiji Petra Prevca in Jurija Tepeša in so dobili tako ekipno kot tudi obe posamični tekmi z dvojno zmago. Obenem sta Prevc in Tepeš postala šesti in sedmi skakalec v zgodovini, ki sta izvedla idealni skok ocenjen s samimi dvajseticami. Zadnji dan vse do zadnjega skoka se ni vedelo kdo bo osvojil veliki kristalni globus ali Prevc ali Freund. Na koncu ga je ob istem številu točk osvojil slednji, saj je v sezoni zbral več posamičnih zmag. Zmagal pa je Tepeš, na katerega se je vsul plaz kritik in medijski stampedo, saj je z izrednim poletom 244 metrov na koncu premagal Prevca in mu s tem onemogočil veliki kristalni globus.[56][57][58]

2016: Prevc osvojil veliki globus, 111 tisoč gledalcev

[uredi | uredi kodo]

Leto 2016 je bilo za Planico še eno izjemno leto, ko je po Peterki spet zavladala izjemna evforija, ko se je skupaj zbralo kar 111.000 gledalcev, da pospremi skupno zmago Prevca, ki je v tej rekordni sezoni zabeleležil 15 posamičnih zmag. Na začetku med preizkusom letalnice, pa je Tilen Bartol padel pri 252 metrih, takrat drugem najdaljšem poletu vseh časov in pol metra dlje od veljavnega svetovnega rekorda.[59][60]

2018: Schlierenzauer podrsal pri dolžini svetovnega rekorda

[uredi | uredi kodo]

22. marca 2018 je avstrijski skakalec Gregor Schlierenzauer z rokami podrsal pri (neveljavni) izenačeni dolžini svetovnega rekorda 253.5 metra.[61]

24. marca 2019 je Rjoju Kobajaši z rekord skakalnice pri 252 metrih (drugem najdaljšem poletu vseh časov) osvojil prvi veliki globus za Japonsko.[62]

2020: SP prestavljeno na december. Poleti v Planici prvič pod reflektorji

[uredi | uredi kodo]

Leta 2020, je bilo 26. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, rekordno sedmo v Planici, sprva planirano za marec, a so ga kot vse drugo, zaradi začetka pandemije COVID-19 prestavili na december, zelo nenavaden termin za polete, ki v moderni dobi v tem času še nikoli niso potekali. Poleti v Planici so prvič in edinkrat doslej izjemoma potekali pod reflektorji (montažnimi), z tekmami v večernem terminu in brez gledalcev.[63]

Leta 2021 so bile marčevske tekme zaradi covida spet brez gledalcev. Videli smo kar 4 tekme, saj so nadomestili odpadlo tekmo iz Nemčije.

2022: Jelar osvojil mali kristalni globus v poletih

[uredi | uredi kodo]

Leta 2022 je na petkovi tekmi prvič v svetovnem pokalu zmagal Žiga Jelar, v tej sezoni pa je osvojil tudi mali kristalni globus v poletih.

2023: Tekme svetovnega pokala prvič v zgodovini v aprilu

[uredi | uredi kodo]

Leta 2023 so bile vse tri tekme na začetku aprila, še nikoli v zgodovini svetovnega pokala tako pozno. Prav na zadnji dan sezone je v Planici svojo prvo zmago slavil Timi Zajc, ki je en mesec prej tudi v Planici, na Bloudkovi velikanki postal svetovni prvak na veliki skakalnici.

2024: Peter Prevc z zmago končal zelo bogato kariero

[uredi | uredi kodo]

Leta 2024 je že na petkovi popoldanski tekmi Peter Prevc kot piko na i svoji karieri končal z 24. zmago, zadnjo v svetovnem pokalu in četrto na planiški letalnici. V nedeljo so mu za slovo še pripravili spektakularno in zelo ganljivo slovesnost ob koncu njegove zelo uspešne profesionalne poti.

2025: Domen Prevc po 14 letih vrnil svetovni rekord v Planico

[uredi | uredi kodo]

30. marca 2025, na zadnji dan in predzadnji polet sezone, je na veliko navdušenje 17.000-glave množice, Domen Prevc po dvajsetih letih v Planici spet postavil svetovni rekord pri 254,5 metra. In ga po letu 2011, ko ga je zibelki poletov z takrat povsem prenovljeno letalnico speljal zadnja leta večni rival, norveški Vikersund, vrnil nazaj domov. Planico je letos zaznamoval dež, v štirih dneh jo je obiskalo okrog 65.000 ljudi, manj od pričakovanj. Na petkovi tekmi je prvič v Planici slavil Domen Prevc, v nedeljo pa je po pravi drami in kljub rekordu Prevca, prvič v Planici zmagal še Anže Lanišek. Proračun je znašal 3,5 milijona evrov. Vsaj del dogajanja si je ogledalo 947.000 različnih gledalcev, svetovni rekord pa 700.900 gledalcev. Nedeljska posamična tekma je bila najbolj gledana vsebina vseh slovenskih televizij v letu 2025 in najbolj gledana tekma v Planici zadnjih nekaj let.

Tekmovanja

[uredi | uredi kodo]

Skoraj 2,7 millijona gledalcev si je od odprtja leta 1969, v živo ogledalo polete pod Poncami. (vir: Delo, RTV, Gorenjski glas)

Leto Datum Velikost Zmagovalec Drugi Tretji Obisk
↓ K.O.P. Teden smučarskih poletov ↓
196921.–23. marec  K153Češkoslovaška Jiří RaškaNorveška Bjørn WirkolaVzhodna Nemčija Manfred Wolf95.000  
↓ Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972 ↓
197225. marec  K165Švica Walter SteinerVzhodna Nemčija Heinz WosipiwoČeškoslovaška Jiří Raška110.000  
↓ K.O.P. Teden smučarskih poletov ↓
197415.–17. marec  K165Švica Walter SteinerFinska Esko RautionahoNorveška Dag Fossum115.000  
197718.–20. marec  K165Avstrija Reinhold BachlerVzhodna Nemčija Thomas MeisingerČeškoslovaška Ladislav Jirásko50.000  
↓ Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1979 ↓
197917.–18. marec  K165Avstrija Armin KoglerVzhodna Nemčija Axel ZitzmannPoljska Piotr Fijas115.000  
↓ Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985 ↓
198516.–17. marec  K185Finska Matti NykänenVzhodna Nemčija Jens WeißflogČeškoslovaška Pavel Ploc150.000  
↓ FIS Svetovni pokal ↓
198714. marec  K185Avstrija Andreas FelderNorveška Ole Gunnar FidjestølZahodna Nemčija Thomas Klauser100.000  
15. marec  K185Norveška Ole Gunnar FidjestølSocialistična federativna republika Jugoslavija Matjaž ZupanPoljska Piotr Fijas
199123. marec  K185Švedska Staffan TällbergŠvica Stephan ZündNemčija André Kiesewetter80.000  
24. marec  K185Nemčija Ralph GebstedtAvstrija Stefan HorngacherNemčija Dieter Thoma
↓ Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994 in FIS Svetovni pokal ↓
199419. marec  K185zaradi močnega vetra odpadel 1. dan prvenstva in hkrati tekma svetovnega pokala90.000  
20. marec  K185Češka Jaroslav SakalaNorveška Espen BredesenItalija Roberto Cecon
Končni rezultat (20. marec) Češka Jaroslav SakalaNorveška Espen BredesenItalija Roberto Cecon
↓ FIS Svetovni pokal ↓
199722. marec  K185Japonska Takanobu OkabeJaponska Kazuyoshi FunakiFinska Jani Soininen130.000  
23. marec  K185Japonska Akira HigashiSlovenija Primož PeterkaNorveška Lasse Ottesen
199919. marec  K185Nemčija Martin SchmittJaponska Kazuyoshi FunakiNemčija Christof Duffner100.000  
20. marec  K185Japonska Hideharu MiyahiraNemčija Martin SchmittJaponska Noriaki Kasai
21. marec  K185Japonska Noriaki KasaiJaponska Hideharu MiyahiraNemčija Martin Schmitt
200018. marec  K185  Nemčija  Finska  Japonska N/A  
19. marec  K185Nemčija Sven HannawaldFinska Janne AhonenAvstrija Andreas Goldberger
200117. marec  K185  Finska  Avstrija  Japonska 60.000  
18. marec  K185Nemčija Martin SchmittFinska Risto JussilainenNorveška Tommy Ingebrigtsen
200223. marec  K185  Finska  Nemčija  Avstrija 90.000  
24. marec  K185zaradi močnega vetra odpadla posamična tekma
200321. marec  K185  Finska Zastava Norveške Norveška  Avstrija 120.000  
22. marec  K185Finska Matti HautamäkiPoljska Adam MałyszAvstrija Martin Höllwarth
23. marec  K185Finska Matti HautamäkiNemčija Sven HannawaldJaponska Hideharu Miyahira
↓ Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2004 ↓
200420.–21. februar  K185Norveška Roar LjøkelsøyFinska Janne AhonenFinska Tami Kiuru65.000  
22. februar  K185Norveška NorveškaFinska FinskaAvstrija Avstrija
↓ FIS Svetovni pokal ↓
200519. marec  HS215Finska Matti HautamäkiAvstrija Andreas WidhölzlNorveška Bjørn Einar Romøren70.000  
20. marec  HS215Norveška Bjørn Einar RomørenNorveška Roar LjøkelsøyAvstrija Andreas Widhölzl
200618. marec  HS215Norveška Bjørn Einar RomørenNorveška Roar LjøkelsøyAvstrija Martin Koch56.000  
19. marec  HS215Finska Janne HapponenAvstrija Martin KochSlovenija Robert Kranjec
200723. marec  HS215Poljska Adam MałyszŠvica Simon AmmannSlovenija Jernej Damjan50.000  
24. marec  HS215Poljska Adam MałyszNorveška Anders JacobsenAvstrija Martin Koch
25. marec  HS215Poljska Adam MałyszŠvica Simon AmmannAvstrija Martin Koch
200814. marec  HS215Avstrija Gregor SchlierenzauerFinska Janne AhonenNorveška Bjørn Einar Romøren57.000  
15. marec  HS215 Zastava Norveške Norveška  Finska  Avstrija
16. marec  HS215Avstrija Gregor SchlierenzauerAvstrija Martin KochFinska Janne Happonen
200920. marec  HS215Avstrija Gregor SchlierenzauerPoljska Adam MałyszRusija Dimitrij Vasiljev65.000  
21. marec  HS215 Zastava Norveške Norveška  Poljska  Rusija
22. marec  HS215Finska Harri OlliPoljska Adam MałyszŠvica Simon Ammann
Slovenija Robert Kranjec
↓ Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010 ↓
201019.–20. marec  HS215Švica Simon AmmannAvstrija Gregor SchlierenzauerNorveška Anders Jacobsen82.000  
21. marec  HS215  Avstrija Zastava Norveške Norveška  Finska
↓ FIS Svetovni pokal ↓
201118. marec  HS215Avstrija Gregor SchlierenzauerAvstrija Thomas MorgensternAvstrija Martin Koch43,500  
19. marec  HS215  Avstrija Zastava Norveške Norveška  Slovenija
20. marec  HS215Poljska Kamil StochSlovenija Robert KranjecPoljska Adam Małysz
201216. marec  HS215Slovenija Robert KranjecŠvica Simon AmmannAvstrija Martin Koch60.000  
17. marec  HS215  Avstrija Zastava Norveške Norveška  Nemčija
18. marec  HS215Avstrija Martin KochŠvica Simon AmmannSlovenija Robert Kranjec
201322. marec  HS215Avstrija Gregor SchlierenzauerSlovenija Peter PrevcPoljska Piotr Żyła55.000  
23. marec  HS215  Slovenija Zastava Norveške Norveška  Avstrija
24. marec  HS215Slovenija Jurij TepešNorveška Rune VeltaSlovenija Peter Prevc
201520. marec  HS225Slovenija Peter PrevcSlovenija Jurij TepešAvstrija Stefan Kraft67.000  
21. marec  HS225  Slovenija  Avstrija Zastava Norveške Norveška
22. marec  HS225Slovenija Jurij TepešSlovenija Peter PrevcNorveška Rune Velta
201617. marec 2016  HS225Slovenija Peter PrevcNorveška Johann André ForfangSlovenija Robert Kranjec111.000  
18. marec 2016  HS225Slovenija Robert KranjecSlovenija Peter PrevcNorveška Johann André Forfang
19. marec 2016  HS225 Zastava Norveške Norveška  Slovenija  Avstrija
20. marec 2016  HS225Slovenija Peter PrevcSlovenija Robert KranjecNorveška Johann André Forfang
201724. marec  HS225Avstrija Stefan KraftNemčija Andreas WellingerNemčija Markus Eisenbichler75.000  
25. marec  HS225 Zastava Norveške Norveška  Nemčija  Poljska
26. marec  HS225Avstrija Stefan KraftNemčija Andreas WellingerJaponska Noriaki Kasai
201823. marec  HS240Poljska Kamil StochNorveška Johann André ForfangAvstrija Stefan Kraft58,400  
24. marec  HS240 Zastava Norveške Norveška  Nemčija  Slovenija
25. marec  HS240Poljska Kamil StochAvstrija Stefan KraftNorveška Daniel-André Tande
201922. marec  HS240Nemčija Markus EisenbichlerJaponska Rjoju KobajašiPoljska Piotr Żyła63,400  
23. marec  HS240  Poljska  Nemčija  Slovenija
24. marec  HS240Japonska Rjoju KobajašiSlovenija Domen PrevcNemčija Markus Eisenbichler
↓ Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2020 ↓
202020.–21. marec  HS240odpovedano zaradi pandemije COVID; prestavljeno na 11.–13. december odpadlo
22. marec  HS240
11.–12. december  HS240Nemčija Karl GeigerNorveška Halvor Egner GranerudNemčija Markus Eisenbichlerni bilo
gledalcev
13. december  HS240 Zastava Norveške Norveška  Nemčija  Poljska
↓ FIS Svetovni pokal ↓
202125. marec  HS240Japonska Rjoju KobajašiNemčija Markus EisenbichlerNemčija Karl Geigerni bilo
gledalcev
26. marec  HS240Nemčija Karl GeigerJaponska Rjoju KobajašiSlovenija Bor Pavlovčič
27. marec  HS240 močan veter; odpovedano sredi prve serije; nadomeščena 28. marca
28. marec  HS240  Nemčija  Japonska  Avstrija
28. marec  HS240Nemčija Karl GeigerJaponska Rjoju KobajašiNemčija Markus Eisenbichler
202225. marec  HS240Slovenija Žiga JelarSlovenija Peter PrevcSlovenija Anže Lanišek60,000  
26. marec  HS240  Slovenija Zastava Norveške Norveška  Avstrija
27. marec  HS240Norveška Marius LindvikJaponska Jukija SatoSlovenija Peter Prevc
202331. marec  HS240zaradi vetra posamična tekma prestavljena na naslednji dan56,000  
1. april  HS240Avstrija Stefan KraftSlovenija Anže LanišekPoljska Piotr Żyła
1. april  HS240  Avstrija  Slovenija Zastava Norveške Norveška
2. april  HS240Slovenija Timi ZajcSlovenija Anže LanišekAvstrija Stefan Kraft
202422. marec  HS240Slovenija Peter PrevcAvstrija Daniel HuberNorveška Johann André Forfang69,986  
23. marec  HS240  Avstrija  Slovenija Zastava Norveške Norveška
24. marec  HS240Avstrija Daniel HuberSlovenija Domen PrevcPoljska Aleksander Zniszczoł
202528. marec  HS240Slovenija Domen PrevcSlovenija Anže LanišekJaponska Rjoju Kobajaši65,000  
29. marec  HS240  Avstrija  Nemčija  Slovenija
30. marec  HS240Slovenija Anže LanišekSlovenija Domen PrevcNemčija Andreas Wellinger

Rekord

[uredi | uredi kodo]

Celoten seznam

Datum Dolžina
6. marec 1969  Socialistična federativna republika Jugoslavija Miro Oman (premiera)(test) 135,0 m  
21. marec 1969  Vzhodna Nemčija Jürgen Dommerich137,0 m  
21. marec 1969  Norveška Lars Grini146,0 m  
21. marec 1969  Češkoslovaška Jiří Raška148,0 m  
21. marec 1969  Vzhodna Nemčija Horst Queck149,0 m  
21. marec 1969  Češkoslovaška Josef Matouš151,0 m  
21. marec 1969  Norveška Bjørn WirkolaSvetovni rekord 156,0 m  
22. marec 1969  Češkoslovaška Jiří RaškaSvetovni rekord 156,0 m  
22. marec 1969  Norveška Bjørn WirkolaSvetovni rekord 160,0 m  
22. marec 1969  Češkoslovaška Jiří RaškaSvetovni rekord 164,0 m  
23. marec 1969  Vzhodna Nemčija Manfred WolfSvetovni rekord 165,0 m  
15. marec 1974  Švica Walter SteinerSvetovni rekord 169,0 m  
15. marec 1974  Švica Walter Steiner177,0 m  
18. marec 1977  Avstrija Reinhold Bachler169,0 m  
19. marec 1977  Avstrija Reinhold Bachler172,0 m  
20. marec 1977  Socialistična federativna republika Jugoslavija Bogdan Norčič181,0 m  
17. marec 1979  Vzhodna Nemčija Axel Zitzmann179,0 m  
18. marec 1979  Vzhodna Nemčija Klaus Ostwald175,0 m  
18. marec 1979  Vzhodna Nemčija Klaus OstwaldSvetovni rekord 176,0 m  
15. marec 1985  Združene države Amerike Mike HollandSvetovni rekord 186,0 m  
15. marec 1985  Finska Matti NykänenSvetovni rekord 187,0 m  
15. marec 1985  Finska Matti NykänenSvetovni rekord 191,0 m  
13. marec 1987  Avstrija Andreas Felder192,0 m  
14. marec 1987  Poljska Piotr FijasSvetovni rekord 194,0 m  
23. marec 1991  Nemčija André Kiesewetter196,0 m  
17. marec 1994  Avstrija Martin HöllwarthSvetovni rekord 196,0 m  
17. marec 1994  Avstrija Andreas Goldberger202,0 m  
17. marec 1994  Finska Toni NieminenSvetovni rekord 203,0 m  
18. marec 1994  Nemčija Christof Duffner207,0 m  
18. marec 1994  Norveška Espen BredesenSvetovni rekord 209,0 m  
Datum Dolžina
22. marec 1997  Norveška Espen BredesenSvetovni rekord 210,0 m  
22. marec 1997  Norveška Lasse OttesenSvetovni rekord 212,0 m  
22. marec 1997  Nemčija Dieter Thoma213,0 m  
19. marec 1999  Nemčija Martin Schmitt219,0 m  
19. marec 1999  Nemčija Martin SchmittSvetovni rekord 214,5 m  
20. marec 1999  Norveška Tommy IngebrigtsenSvetovni rekord 219,5 m  
16. marec 2000  Avstrija Thomas HörlSvetovni rekord 224,5 m  
18. marec 2000  Avstrija Andreas GoldbergerSvetovni rekord 225,0 m  
20. marec 2003  Poljska Adam MałyszSvetovni rekord 225,0 m  
20. marec 2003  Finska Matti HautamäkiSvetovni rekord 227,5 m  
21. marec 2003  Finska Veli-Matti Lindström232,5 m  
22. marec 2003  Finska Matti HautamäkiSvetovni rekord 228,5 m  
23. marec 2003  Finska Matti HautamäkiSvetovni rekord 231,0 m  
17. marec 2005  Avstrija Andreas Widhölzl234,5 m  
20. marec 2005  Norveška Tommy IngebrigtsenSvetovni rekord 231,0 m  
20. marec 2005  Norveška Bjørn Einar RomørenSvetovni rekord 234,5 m  
20. marec 2005  Finska Matti HautamäkiSvetovni rekord 235,5 m  
20. marec 2005  Norveška Bjørn Einar RomørenSvetovni rekord 239,0 m  
20. marec 2005  Finska Janne Ahonen240,0 m  
20. marec 2015  Avstrija Michael Hayböck241,5 m  
20. marec 2015  Avstrija Michael Hayböck242,0 m  
20. marec 2015  Slovenija Peter Prevc248,5 m  
16. marec 2016  Slovenija Tilen Bartol252,0 m  
25. marec 2017  Norveška Robert Johansson250,0 m  
25. marec 2017  Avstrija Stefan Kraft251,0 m  
25. marec 2017  Poljska Kamil Stoch251,5 m  
22. marec 2018  Avstrija Gregor Schlierenzauer253,5 m  
24. marec 2019  Japonska Rjoju Kobajaši252,0 m  
30. marec 2025  Slovenija Domen PrevcSvetovni rekord 254,5 m  
  Padec ali dotik pri dolžini svetovnega rekorda. Neveljavno.
  Padec ali dotik pri dolžini rekorda skakalnice. Neveljavno.

Največji obisk

Preizkus in uradni trening sta prav tako všteta v skupno število.

Leto Datum Skupaj Četrtek Petek Sobota Nedelja
1985 15.-17. marec   150.000 N/A 20.000 80.000 50.000
1997 21.-23. marec   130.000 N/A 20.000 70.000 40.000
2003 20.-23. marec   120.000 N/A N/A 60.000 N/A
1979 15.-18. marec   115.000 10.000 15.000 40.000 50.000
1974 15.-17. marec   115.000 N/A 20.000 40.000 55.000
2016 16.-20. marec   111.000 20,500 22,500 32,500 33.000
1972 24.-26. marec   110.000 N/A 20.000 40.000 50.000
1987 13.-15. marec   100.000 N/A 10.000 40.000 50.000
1999 18.-21. marec   100.000 N/A 10.000 N/A N/A
1969 21.-23. marec   95.000 — 15.000 35.000 45.000
1994 18.-20. marec   90.000 N/A 20.000 40.000 30.000
2002 21.-24. marec   90.000 N/A N/A N/A N/A
2010 17.-21. marec   82.000 13.000 17,500 35.000 16.000
1991 21.-24. marec   80.000 N/A 15.000 40.000 25.000
2017 23.-26. marec   75.000 15.000 16,500 27.000 16,500

     Najbolj obiskana posamična tekma v Planici! In 6. največje zborovanje v zgodovini Slovenije.[nb 1]

Ostali rekordi

  • 16. marca 1985 se je na svetovnem prvenstvu na sobotni dan zbralo 80.000 gledalcev, kar je rekordna enodnevna množica v Planici (in sploh eno največjih zborovanj v zgodovini Slovenije), prav tako po skupnem obisku v treh dneh, ko se je zbralo kar 150.000 ljudi.
  • 17. marca 1994 je Goldberger podrsal pri 202 m in postal sploh prvi človek v zgodovini, ki je preletel dvesto metrov, a zaradi podrsa neveljaven.
  • 17. marca 1994 je Toni Nieminen pristal pri 203 metrih na nogah in uradno postal prvi človek, ki je preletel dvesto metrov in obstal na nogah.
  • 22. marca 1997 se je na tekmi zbralo 70.000 ljudi kar je največja množica v zgodovini katerekoli posamične tekme svetovnega pokala.
  • Tukaj se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem.
  • V soboto se je na SP v poletih 1985 zbralo okrog 80.000 gledalcev, kar je rekord kakšne posamične ali ekipne tekme na SP v poletih.
  • Leta 1972 je bilo na tej letalnici organizirano prvo Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v zgodovini.
  • 18. marca 2000 je bila prvič v zgodovini organizirana ekipna tekma svetovnega pokala v poletih.
  • 14 neveljavnih svetovnih rekordov (padec, dotik, zdrs).
  • 41 posamičnih tekem svetovnega pokala v poletih.
  • 14 ekipnih tekem svetovnega pokala v poletih.
  • 7 svetovnih prvenstev v smučarskih poletih.
  • 28 veljavnih svetovnih rekordov.

Glasbena spremljava

  • "Planica, Planica" (1979) – je skladba skupine Ansambel bratov Avsenik, prvič predvajana na otvoritveni slovensnosti 5. svetovnega prvenstva v poletih (15.3.1979). Glasbo je napisal Slavko Avsenik, nov tekst pa Marjan Stare. Pravzaprav je to posemplana melodija njihove skladbe iz leta 1965, z delovnim naslovom „Na morje, na morje”, spremenjena v „Smučarska”, za katero je prvoten tekst napisal Ferry Souvan.[67][68][69]
  • "Andromeda" (1980) – mojstrovina, ki jo leta 1980 napisal in izdal Miha Kralj, pionir slovenske elektronske glasbe. Režiser Stane Škodlar jo je uporabil kot glasbeno podlago v počasnih posnetkih med letoma 1985 in 1994.[70][71]
  • "Planica Slow Motion Instrumental" (1997) – Na željo takratnega in dolgoletnega režiserja Planice Staneta Škodlarja, je priznani slovenski skladatelj Jani Golob, napisal skoraj dveminutni zasanjani instrumental jingle, ki ga že od leta 1997 predvajajo v počasnih posnetkih. Golob je napisal tudi orkestracijo, saj je bilo predvideno snemanje melodije z orkestrom, a zadeva žal ni bila nikoli realizirana.[3]

Slavni

  • David Bowie je bil velik oboževalec skokov, poletov in še Planice, saj je menda redno spremljal prenose po televiziji in jo tudi v živo obiskal.
  • Lance Armstrong (prvič v Sloveniji) in Dominic Thiem sta leta 2025 prišla v Planico na poslovno konferenco na povabilo enega od sponzorjev.

Red Bull 400

Je mednarodna prireditev teka po hribu/letalnici navzgor pod pokroviteljstvom podjetja Red Bull. Gre za nastrmejši tek v dolžini 400 metrov navzgor v Evropi. Tekači začnejo tek v izteku letalnice in končajo na vrhu zaletišča. Na stari napravi je bil navečji naklon kar 38°, novi kot pa meri 36°.

Prva izvedba je bila leta 2012, zaradi obnove letalnice je prireditev odpadla leta 2014 in še zaradi korone leta 2020.[72]

Moški

Tekma leta 2019
Izvedba Datum Tekmovalec Čas
122. september 2012  Turčija Arslan Ahmet5min 02s
212. maj 2013  Slovenija Simon Alič5min 11s
319. september 2015  Turčija Arslan Ahmet5min 08s
417. september 2016  Turčija Arslan Ahmet5min 09s
516. september 2017  Slovenija Luka Kovačič5min 05s
615. september 2018  Slovenija Luka Kovačič4min 59s
714. september 2019  Slovenija Luka Kovačič4min 55s
811. september 2021  Slovenija Luka Kovačič4min 53s
910. september 2022  Slovenija Luka Kovačič5min 01s
102. september 2023  Avstrija Christof Hochenwarter4min 52s

Ženske

Izvedba Datum Tekmovalka Čas
122. september 2012  Avstrija Teresa Stadlobler6min 46s
212. maj 2013  Avstrija Teresa Stadlobler6min 37s
319. september 2015  Italija Confortolla Antonela6min 25s
417. september 2016  Italija Valentina Belloti6min 19s
516. september 2017  Poljska Dominika Wiśniewska-Ulfik6min 41s
615. september 2018  Slovenija Barbara Trunkelj6min 20s
714. september 2019  Slovenija Barbara Trunkelj6min 24s
811. september 2021  Slovenija Barbara Trunkelj6min 11s
910. september 2022  Slovenija Barbara Trunkelj6min 15s
102. september 2023  Slovenija Tea Faber6min 52s

Svetovni dan snega

Prve tri izvedbe so potekale v izteku Letalnice, četrta pa zaradi gradbenih del v izeteku letalnice, pod manjšimi skakalnicami. Četrta izvedba je, drugje po svetu potekala 18. januarja 2015, v Planici pa so prireditev zaradi slabega vremena prestavili za en teden.

Izvedba Datum Države Dogodki Udeleženci
122. januar 2012  39225200.000+
220. januar 2013  39435430.000+
319. januar 2014  35610549.000+
425. januar 2015  45645591,200+
517. januar 2016  42625300.000+
615. januar 2017  46478190.000+
720.-21. januar 2018  46516104.000+
820. januar 2019  45464315.000+
918.-19. januar 2020  45359105.000+
1016.-17. januar 2021  3311063.000
1116. januar 2022  4214827.000
1215. januar 2023  4112638.000
1320.-21. januar 2024  38114

Žična drča

To je najstrmejši zip-line na svetu. Avgusta 2015 ga je nad letalnico namestilo slovensko podjetje Elan. Kot prvi je 1. septembra 2015, imel čast jo preizkusiti Jure Košir. Napravo so uradno odprli 19. septembra 2015. Ena vožnja stane 25€, dve pa 40€.

Karakteristike

  • cilj - 949 m
  • čas - 40 sekund
  • dolžina - 566 m
  • start - 1151,6 m
  • viš. razlika - 202 m
  • min nad tlemi - 3 m
  • max nad tlemi - 53 m
  • min teža uporabnika - 40 kg
  • max teža uporabnika - 120 kg
  • min višina uporabnika - 140 cm
  • max višina uporabnika - 200 cm
  • temperatura - obratuje med -10 °C do +40 °C
  • kapaciteta - 50 spustov/h (v praksi 20 spustov/h)
  • hitrost - 40 km/h do 90 km/h (odvisno od teže, vetra...)
  • povprečen naklon - 38,33% ali 20,9° (najstrmejši na svetu)
  • maksimalen naklon - 58,6% ali 30,5° (najstrmejši na svetu)

Napredek v gradnji

K-točka

Leto K-točka
1969K153
1972K165
1985K185
2015K200

Velikost

Leto HS
2005HS215
2015HS225
2018HS240

Tehnični podatki

Specifikacije:[73][74]

  • zaletišče – 133.8 m
  • naklon zaletišča – 35.1°
  • kalkulacijska točka 200 m
  • naklon doskočišča – 30-35°
  • velikost skakalnice – 225 m
  • Višina odskočne mize – 2,93 m
  • višinska razlika med mizo in iztekom – 135 m

Režija

V popularni kulturi

  • Leta 2014 se fotografija letalnice pojavi v ozadju pogovorne ameriške oddaje The Queen Latifah Show, ki jo vodi priljubljena ameriška temnopolta igralka Queen Latifah. Slika se kot parodija pojavi v komičnem skeču "Norvežan Sven Nordquist, najstarejši skakalec".[77]

Glej tudi

Opombe

  1. ↑ Samo tile posamični dogodki so bili na slovenskih tleh v zgodovini še bolj obiskani kot sobotna Planica 1985:

    250.000 do 400.000 ljudi — Okroglice na Vipavskem leta 1953, proslava ob 10. obletnici osvoboditve Primorske
    200.000 ljudi — Janez Pavel II leta '99 na Betnavi, Slomškova beatifikacija
    120.000 ljudi — II. evharistični kongres leta '35 za Bežigradom
    105.000 ljudi — Janez Pavel II leta '96 na Hipodromu Stožice
    100.000 ljudi — Janez Pavel II leta '96 na Letališču MB

Sklici

  1. ↑ »V Planici se spet lahko nadejajo svetovnega rekorda«. delo. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  2. ↑ »Mikavnost Planice je že večja od njenih realnih zmogljivosti (stran 9)«. Delo. 18. marec 1985.
  3. 1 2 »Ustrašil bi se, če bi bil vsem všeč«. Večer. 24. januar 2016.
  4. ↑ »Planica 1969 (video)«. RTV Slovenija. 21. marec 1969. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2021. Pridobljeno 26. novembra 2020.
  5. ↑ »Planica je nared (stran 17)«. Delo. 7. marec 1969.
  6. ↑ »Planica – je nared (stran 8)«. Delo. 21. marec 1969.
  7. ↑ »Planica spet pred vsemi (stran 5)«. Delo. 22. marec 1969.
  8. ↑ »Nov rekord Raške - 164 m (stran 1)«. Delo. 23. marec 1969. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 26. novembra 2020.
  9. ↑ »Dan brez primere v Planici (stran 8)«. Delo. 23. marec 1969.
  10. ↑ »Wolf (NDR) – 165 m! (stran 1)«. Delo. 24. marec 1969. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2020. Pridobljeno 26. novembra 2020.
  11. ↑ »v Planici štart za SP v poletih (stran 1 & 7)«. Delo. 25. marec 1972.
  12. ↑ »Steiner sega po zlatu (stran 1 & 14)«. Delo. 26. marec 1972.
  13. ↑ »Konec — v vetru (stran 1 & 3)«. Delo. 27. marec 1972.
  14. ↑ »Še nikoli tako daleč (stran 13)«. Delo. 16. marec 1974. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 26. novembra 2020.
  15. ↑ »In zopet Steiner! (stran 11)«. Delo. 18. marec 1974.
  16. ↑ »"Norko" z dotikom 181 m. Zmagovalec je R. Bachler (stran 9«. Delo. 21. marec 1977. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 26. novembra 2020.
  17. ↑ »Sobotni zmagovalec Zitzmann je padel pri rekordnih 179 m (stran 10)«. Delo. 19. marec 1979. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 26. novembra 2020.
  18. ↑ »Svetovno prvenstvo v poletih 1979«. RTV 4D. 22. januar 2020. Dogodek se je zgodil ob 01:25.
  19. ↑ »Koglerju naslov, Ostwaldu rekord (stran 9«. Delo. 19. marec 1979. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 26. novembra 2020.
  20. ↑ »Svetovno prvenstvo v poletih 1979«. International Ski Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2012. Pridobljeno 18. novembra 2020.
  21. ↑ »TV Dnevnik 13/10/1984«. euscreen.eu. RTV Slovenija. 13. oktober 1984. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2020. Pridobljeno 28. novembra 2020.
  22. ↑ »Mikavnost Planice je že večja od njenih realnih zmogljivosti«. Delo. 18. marec 1985. str. 9.
  23. ↑ »V manj kot dveh urah trije svetovni in vrsta državnih rekordov«. Delo. 16. marec 1985. str. 5.
  24. ↑ Okorn, Jože (18. marec 2015). »Planica, zibelka smučarskih poletov: Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo prvi človek preletel magično mejo 100 metrov«. Dnevnik.
  25. ↑ »Felder z znamenjem, ki ne velja«. Delo. 14. marec 1987. str. 1. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2020. Pridobljeno 28. novembra 2020.
  26. ↑ »Andreas Felder na treningu pod Poncami poletel 192 m«. Delo. 14. marec 1987. str. 5. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2020. Pridobljeno 28. novembra 2020.
  27. ↑ »Felderju sobotna tekma, Fijasu pa svetovni rekord«. Delo. 16. marec 1987. str. 11. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2020. Pridobljeno 28. novembra 2020.
  28. ↑ »Planica 1987: Foto galerija«. Delo. 16. marec 1987. str. 16. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2020. Pridobljeno 28. novembra 2020.
  29. 1 2 »Decembra 94 bo Slovenija smučarsko središče sveta«. Delo. 13. junij 1994. str. 11.
  30. ↑ »Planiška nedelja Fidjestoelu, drugi Zupan...«. Delo. 16. marec 1987. str. 9.
  31. ↑ »Tudi Kiessewetter je bil ob sapo, zato je nekoliko segel v sneg«. Delo. 25. marec 1991. str. 9. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2020. Pridobljeno 28. novembra 2020.
  32. ↑ »Andre Kiesseweter - 196 metrov - s padcem«. YouTube. 23. marec 1991.
  33. ↑ »Rezultati iz Planice: LETALNICA - DRUGI DAN«. Delo. 25. marec 1991. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2020. Pridobljeno 28. novembra 2020.
  34. ↑ »»Planica, Planica…«, 1991«. National Museum of Contemporary History. Pridobljeno 18. novembra 2020.
  35. ↑ »Ralph Gebstedt osebni rekord: 190 metrov - Planica 1997 - sobotna tekma (glej na 10:46)«. YouTube. 22. marec 1997.
  36. ↑ »V Planici tudi preko magičnih 200 metrov«. Delo. 18. marec 1994. str. 8. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 4. decembra 2020.
  37. ↑ »Planica ne pozna nobenih meja; Espen Bredesen poletel 209 metrov«. Delo. 19. marec 1994. str. 8. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 4. decembra 2020.
  38. ↑ »Za najboljših šest letalcev 50.000 evrov«. Dnevnik. 20. marec 2010.
  39. 1 2 »Zgodovina Planice: Od Bradla do Kobajašija«. RTV Slovenija. Pridobljeno 27. novembra 2020.
  40. ↑ »Planica – L. Ottesen 212 m, Peterka skupni zmagovalec«. Delo. 24. marec 1997. str. 11. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2020. Pridobljeno 4. decembra 2020.
  41. ↑ »Japonski zmagi v Planici, P. Peterki tudi piramida«. Delo. 24. marec 1997. str. 1.[mrtva povezava]
  42. ↑ »Primoža v nebesa, Dietra pa v pekel«. Gorenjski glas. 25. marec 1997. str. 9.
  43. ↑ »Magična privlačnost zibelke«. Delo. 22. marec 1999. str. 1.
  44. ↑ »Zmaga Japoncem in Nemcem, svetovni rekord pa Norvežanu«. Gorenjski glas. 23. marec 1999. str. 1, 21.
  45. ↑ »Schmitt novi rekorder, slovenski delež pičel«. Delo. 20. marec 1999. str. 10. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2022. Pridobljeno 4. decembra 2020.
  46. ↑ »Pomilovalne poglede preskočil za pol metra«. Delo. 22. marec 1999. str. 16.
  47. ↑ »Rekordi padali kot zrele hruške«. Gorenjski glas. 21. marec 2000. str. 19. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2023. Pridobljeno 4. decembra 2020.
  48. ↑ »Weltrekord: Österreicher Thomas Hörl flog 224,5 m weit«. mopo.de (v nemščini). 16. marec 2000. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2016. Pridobljeno 4. decembra 2020.
  49. ↑ »Velikanka čaka na rekorde«. Gorenjski glas. 17. marec 2000. str. 22. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2022. Pridobljeno 4. decembra 2020.
  50. ↑ »Planica rekordna v vseh pogledih (1) / Fincu rekord, Poljaku kristalni globus (10)«. Gorenjski glas. 17. marec 2000. str. 1, 10. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2023. Pridobljeno 4. decembra 2020.
  51. ↑ Okorn, Jože (21. marec 2005). »Izbral miss in podrl rekord«. Dnevnik.
  52. ↑ »Rekonstrukcija Letalnice bratov Gorišek«. nc-planica.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  53. ↑ »Prenovljena velikanka: 250 metrov«. RTV Slovenija. Pridobljeno 26. marca 2014.
  54. ↑ »Otvoritev Letalnice bratov Gorišek«. mizs.gov.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  55. ↑ »Fotogalerija letalnice«. nc-planica.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2015. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  56. ↑ »Dvojna slovenska zmaga v Planici: Peter Prevc pred Jurijem Tepešem«. delo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2016. Pridobljeno 20. marca 2015.
  57. ↑ »Slovenski skakalci zmagovalci ekipne tekme v Planici«. delo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. januarja 2016. Pridobljeno 21. marca 2015.
  58. ↑ »Dvojna slovenska zmaga z grenkim priokusom: Tepeš prvi in Prevc drugi, Freundu globus«. delo. Pridobljeno 22. marca 2015.
  59. ↑ »Prišlič 246, Bartol 252 with a fall on Wednesday's test of the hill«. planica.si. 16. marec 2016.
  60. ↑ »Foto: Planica kraljica – pod Poncami izjemnih 111 tisoč gledalcev«. RTV Slovenija. 20. marec 2016.
  61. ↑ »"Schlieri": Z drugačno krivuljo se lahko pristane tudi pri svetovnem rekordu«. RTV Slovenija. 22. marec 2018.
  62. ↑ »Planiški rekord za piko na i (skoraj) popolni zimi«. RTV Slovenija. 24. marec 2019l.
  63. ↑ Mavrič, Petra (24. april 2020). »Znan je termin SP v poletih v Planici«. Siol.
  64. ↑ »15 skokov nad 100 metrov: Slovesna otvoritev 120-metrske (stran 6, stolpec 5)«. Slovenski poročevalec. 13. marec 1954. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2023. Pridobljeno 11. decembra 2020.
  65. ↑ »Naše misli so v Planici... (stran 6, podnaslov)«. Slovenski poročevalec. 8. marec 1957. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2023. Pridobljeno 11. decembra 2020.
  66. ↑ »Planiške fanfare (uvodna in odjavna špica)«. YouTube. 10. december 2020.
  67. ↑ »Skrivnostne poti skladbe, ki jo pozna vsak Slovenec«. siol.net. 17. marec 2018.
  68. ↑ »Lepe Ste Ve Karavanke, 1966 (album)«. discgogs.com. 10. december 2020.
  69. ↑ »Smučarska by Ansambel bratov Avsenik (1965)«. YouTube. 10. december 2020.
  70. ↑ »Andromeda: Miha Kralj (1980)«. YouTube. 10. december 2020.
  71. ↑ »Električne sanje: film o Mihu Kralju, ki je dal kultni kozmični zven poletom v Planici«. Radiotelevizija Slovenija. 25. maj 2018.
  72. ↑ »Red bull 400 Planica 2015«. Red Bull. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  73. ↑ »Iz 24UR: Velikanka čaka letalce«. POP TV. Pridobljeno 16. marca 2015.
  74. ↑ »Svetovna velikanka čaka le še na skakalce«. RTV Slovenija. Pridobljeno 16. marca 2015.
  75. ↑ »Velika ekstaza rezbarja Steinerja, r.: Werner Herzog«. Werner Herzog Filmproduktion. Pridobljeno 26. januarja 2012.
  76. ↑ »Intervju z Vinko Bogatajem na ABC«. ABC. Pridobljeno 30. marca 2015.
  77. ↑ »Fotografija letalnice v šovu The Queen Latifah Show«. The Queen Latifah Show. Pridobljeno 2. marca 2014.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Letalnica bratov Gorišek.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Letalnica_bratov_Gorišek&oldid=6620620«