Pojdi na vsebino

Smučarski skoki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Smučarski skoki
Holmenkollbakken v Oslo, Norveška
Krovna zvezaMednarodna smučarska
organizacija (FIS)
Začetek22. november 1808
Olaf Rye,
Cerkev Eidsberg,
Eidsberg, Norveška
Značilnosti
Kategorizacijanordijsko smučanje
Opremasmuči
PrizoriščeAzija
Evropa
Severna Amerika
Olimpijske igre1924 (moški)
2014 (ženske)
Nordijski center Planica;
prva skoka v zgodovini preko 100 metrov (1936) in preko 200 metrov (1994)
Letalnica bratov Gorišek (Planica);
28 svetovnih rekordov, največ med vsemi
Peter Prevc; kot prvi človek v zgodovini je preletel 250 metrov; drži tudi rekorde v svetovnem pokalu v eni sezoni za največ zmag (15), največ stopničk (22) in najvišje število točk v skupnem seštevku (2303)
Stefan Kraft; z 253,5 metri je aktualni uradni svetovni rekorder

Smučarski skoki so nordijsko smučarska športna panoga pod okriljem Mednarodne smučarske organizacije (FIS), v kateri se smučarski skakalec spusti po zaletišču skakalnice in skuša leteti čim dlje. Poleg točk za dolžino se v rezultat tekmovalca štejejo še sodniške ocene za slog ter kompenzacijske točke za jakost vetra in višino zaletišča. Tekme so iz kvalifikacij in dveh glavnih serij, poleg posamičnih tekem potekajo tudi ekipne tekme, kjer vsako državo zastopajo po štirje skakalci. So eni izmed paradnih zimskih športov, ki se izvajajo na snežni podlagi, od leta 1954 pa so možni skoki tudi v poletju na plastiki. Od leta 1924 so tudi del tekmovanja na zimskih olimpijskih iger, od leta 1925 se na dve leti izvajajo tudi svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju in od leta 1972 svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Od leta 1953 je eden izmed vrhuncev vsake sezone tudi Novoletna turneja, ki poteka na dveh nemških in dveh avstrijskih prizoriščih. Svetovni pokal v smučarskih skokih poteka od leta 1979 za moške in od leta 2011 za ženske. Holmenkollen pri Oslu velja za svetišče smučarskih skokov, Planica pa za zibelko poletov. Skoki in poleti so najbolj popularni v državah kot so: Avstrija, Finska, Japonska, Nemčija, Norveška, Poljska in Slovenija.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Olaf Rye (prvi skakalec sploh)
22. novemra 1808 je Olaf Rye pri cerkvici Eidsberg na Norveškem, postavil prvi uradno zabeležen svetovni rekord z 9,5 metra
Matti Nykänen, finski skakalec velja za najboljšega vseh časov
Počepna tehnika (Oslo, 1908)
Vzravnana tehnika (1917)
Torbjørn Falkanger;
Kongsberger tehnika (1949)
Kongsberger tehnika (1952)
Miro Oman;
Windisch tehnika (1958)
Hans-Georg Aschenbach; Däscher/paralelni slog (1973)
Sigmund Ruud (1930ta); soizumitelj Kongsberger sloga
Birger Ruud (1936)
Mostec je 15. junija 2012 organiziral prvo mešano ekipno tekmo (parov) v zgodovini skokov

1796: Prva omemba

[uredi | uredi kodo]

Po navedbah nizozemskega admirala Cornelius de Jonga iz njegove knjige Reizen naar de kap, prvi poskusni skoki datirajo v leto 1796. V tej knjigi je opisano, kako so se norveški vojaki spuščali po strehah kmečkih skednjev in trdo pristali na tla. Ugotovili so, da bi trd pristanek lahko ublažili s skokom po strmem hribu. Seveda tukaj ni šlo za pravo športno skakanje, ampak bolj za poizkuse. Prvi uradno zabeležen skok se je zgodil dvanajst let kasneje.

1808: Prvi zabeležen skok

[uredi | uredi kodo]

Smučarski skoki prvotno izvirajo iz Norveške. Prvi pravi in z izmerjeno dolžino uradno zabeležen skok v zgodovini, se je zgodil 22. novembra 1808 pri cerkvici v Eidsbergu na Norveškem. Dansko-Norveški polkovnik Olaf Rye se je pred svojimi vojaškimi kolegi želel pobahati in pokazati pogum, ter za tiste čase skočil neverjetnih 9.5 metra.[1][2]

1862: Prva tekma in ocene za slog

[uredi | uredi kodo]

Prva zabeležna javna tekma pred publiko je bila organizirana 22. januarja 1862 v kraju Trysil na Norveškem. To je bila tudi prva tekma, na kateri so sodniki za slog in eleganco delili ocene. Tekmovalci so morali dokončati tri skoke brez padcev, pravila pa so bila določena vnaprej.[3] Iz poročila obljavljenega v norveškem časopisu Morgenbladet je jasno razvidno, da je bila tekma zabavnega značaja, a hkrati državno tekmovanje z močnim nabojem.

1866: Prva tekma v Oslu

[uredi | uredi kodo]

Leta 1866 je bilo blizu stare cerkve Aker v Oslu/Christiania, organizirano prvo smučarsko tekmovanje organizirano kot kombinacija teka na smučeh, slaloma in smučarskih skokov, ki je privabilo 2,000 ljudi.[4]

1868: Norheim izumil telemark

[uredi | uredi kodo]

Norveški pionir modernega smučanja Sondre Norheim, je svojo prvo tekmo zmagal leta 1868 v Oslu/Christiania in z 19,5 metra postavil sploh drugi svetovni rekord v zgodovini.[4] Norheim je znan kot izumitelj telemark smučanja, ki je rekreativno vozil tudi smuk in glede na njegove inovacije postal slaven v lokalnem okolju. Njegov prispevek v razvoju smučarske tehnologije je ogromen, saj je dizajniral novo opremo, za tisti čas revolucionarne smučarske vezi ter nove zaobljene smuči, ki so omogočale lažji zavoj. Izumil je tudi telemark smučo, ki je bila prototip za ves nadaljnji razvoj smuči. Sondre Norheim je bil s strani svojih prijateljev in znancev proglašen za velemojstra umetnosti smučanja. Prosto smučanje je kombiniral s skoki in slalomom.

1879: Husebyrennene

[uredi | uredi kodo]

Prvo pravo resno in širše znano tekmovanje, imenovano Husebyrennene (Huseby), je bilo leta 1879 organizirano v Oslu, kjer je Olaf Haugann z 20 metri postavil nov svetovni rekord.[5] Raziskovalec Fridtjof Nansen je bil izkušen smučar in je leta 1881 na tekmovanju Huseby zasedel sedmo mesto.[4] Med leti 1884 in 1886 so bili skoki in teki združeni v eno tekmovanje: leta 1886 so bili skoki in teki na Huseby izvedeni ločeno v različnih dnevih, končni rezultati pa so bili na koncu sešteti v en rezultat, podobno kot danes nordijska kombinacija.[4]

1892: Holmenkollen

[uredi | uredi kodo]

Tekmovanje Husebyrennene se je leta 1892, ki je potekalo enkrat letno, preselilo v Oslo, natančneje na skakalnico Holmenkollen, ki je kasneje postala prava meka smučarskih skokov, kar velja še danes. Do leta 1933 so skoki potekali samo v okviru nordijske kombinacije. Da se tekme skokov ločijo od nordijske kombinacije se imenujejo spesielt hopprenn (samo skoki). Tekmovanje je postalo mednarodno šele v 1920ih letih.[6]

1918: Kongsberger tehnika

[uredi | uredi kodo]

Tehniko skakanja Kongsberger (norveško: Kongsbergknekk) sta v mestu Kongsberg na Norveškem, takoj po prvi svetovni vojni, izumila norveška skakalca Jacob Tullin Thams in Sigmund Ruud. Tehnika je bila znana po tem, da je bil zgornji del telesa upognjen v bokih z rokami naprej in paralelno držo smuči. Včasih so tudi z rokami živahno krilili v krožnih gibih naprej, nekako v stilu ptic. Ta tehnika je omogočila in prinesla razvoj dolžine skokov od 45 do čez 100 metrov dolžine in je bila v rabi vse do leta 1949, ko jo je nadomestila Windisch in nekaj let kasneje še paralelna Däscher tehnika.[7]

1924: Olimpijski debi

[uredi | uredi kodo]

Moški skoki so v olimpijski program uvrščeni že vse od prvih Zimskih olimpijskih iger 1924, seveda takrat samo z eno tekmo na srednji skakalnici. Prvi olimpijski zmagovalec je postal norveški skakalec Jacob Tullin Thams.

1925: Prvo nordijsko svetovno prvenstvo

[uredi | uredi kodo]

Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je bilo prvič organizirano leta 1925 v mestu Janské Lázně na Češkoslovaškem, z eno tekmo na veliki skakalnici. Češkoslovaški skakalec Willen Dick je postal prvi svetovni prvak.

1929: Skoki prodrejo na Japonsko

[uredi | uredi kodo]

Leta 1929 so norveški inštruktorji prispeli na Japonsko z namenom, da bi tam domačine seznanili s tem športom in jih začeli trenirati.[3] Dve leti kasneje so odprli veliko skakalnico v Saporu, ki še do danes ostaja njihov največji in nacionalni panožni center. Japonska je danes tako pri moških kot pri ženskah ena izmed vodilnih sil v skokih, ki je dvakrat gostila zimske olimpijske igre, dala nekaj olimpijskih prvakov in zmagovalcev novoletnih turnej.

1934: Otvoritev Bloudkove velikanke

[uredi | uredi kodo]

4. februarja 1934 so tako slovesno odprli po krivici poimenovano Bloudkovo velikanko (namesto Rožmanovo) z državnim prvenstvom Kraljevine Jugoslavije na katerem je zmagal domačin Franc Palme. Z 55 metri je postavil prvi rekord skakalnice in z 60 metri še drugega ter hkrati nov državni rekord. 25. marca 1934 so organizirali še prvo mednarodno tekmovanje na katerem je Birger Ruud z 92 metri postavil prvi svetovni rekord dosežen v Planici.[8] Kasneje je njegov brat pristal pri 94 metrih, dolžini novega svetovnega rekorda, a žal podrsal.

1936: Prvi polet čez 100 metrov

[uredi | uredi kodo]

15. marca 1936 je avstrijski skakalec Sepp Bradl, kot prvi človek preletel takrat magično mejo 100 metrov in to pred očmi objokanih norvežanov. Skočil je 101,5 metra in postavil nov svetovni rekord, a so mu tabli kjer so objavljali daljave pripisali samo 101 meter, saj je bilo na tabli prostora samo za tri številke. Ta napačna daljava je šla takoj v časopise širom sveta, tako da so jo šele čez leta uradno popravili.[9] S tem dnem se je pravzaprav rodila nova disciplina, smučarski poleti.

1938: Kongres v Helsinkih prizna polete

[uredi | uredi kodo]

Leta 1938 je Sepp Bradl z 107 metri še drugič izboljšal svetovni rekord.[10] Tega leta je namesto Bloudka, ki ni hotel ali upal zagovarjati svojih načrtov, na kongres FIS v Helsinki odšel kar Joso Gorec, ki se je z FIS ostro pogajal da uradno priznajo polete kot novo disciplino, vendar so bili vodilni možje zelo proti temu. Na srečo je imel močno podpora moža kot je Sir Arnold Lunn, avtor pravil sodobnega slaloma in smuka in ki je dejal da tekmovanj v poletih nikakor ne bodo mogli preprečiti. Lunn je imel tudi sam probleme z FIS, pri priznanju slaloma in smuka. Gorec je opozoril FIS, da še zmeraj niso sprejeli pravilnika za skakalnice večje od 80 metrov. Pri tej pobudi se je Gorcu pridružil in ga podprl tudi Reinhard Straumann. FIS je tako končno dovolila in priznala polete, vendar le v študijske namene.

27. februarja 1938 je bila v okviru tekmovanja First Annual Southern California Open Ski Meet, izvedena tekma pod umetnimi lučmi na umetno zgrajeni skakalnici na ameriškem stadionu Los Angeles Memorial Coliseum. Tekmo si je ogledalo kar 88.000 gledalcev. To je do zdaj edina skakalna tekma v zgodovini, ki so jo izvedli na nogometnem stadionu.

1949: Windisch tehnika

[uredi | uredi kodo]

Windisch tehniko je leta 1949 izumil nemški skakalec Erich Windisch. Šlo je za modifikacijo Kongsbergerjeve tehnike z boljšo aerodinamiko, saj so bile roke namesto nazaj bliže bokom, zgornji del telesa pa še zmeraj upognjen.

1953: Novoletna turneja

[uredi | uredi kodo]

Prestižna avstrijsko/nemška Novoletna turneja (original: Vierschanzentournee) je bila prvič organizirana 1. januarja 1953 v Garmisch-Partenkirchnu. Legendarni avstrijski skakalec Sepp Bradl je osvojil prvo turnejo.

1954: Premiera na plastiki

[uredi | uredi kodo]

Plastično podlago je izumil vzhodnonemški skakalec jumper Hans Renner. Prvi poizkusni skoki brez publike so bili sicer izvedeni že 31. oktobra 1954 na skakalnici »Regenbergschanze« v vzhodnonemškem mestu Zella-Mehlis. Prvo uradno tekmo na plastiki pa so pred 15,000 glavo množico, izvedli 21. novemra 1954 na skakalnici »Wadeberg Jugendschanze K40« v Oberhofu in tako je ta postala prva skakalnica na svetu s plastično maso. Le ta je bila povsem na novo zgrajena tik zraven stare skakalnice »Thüringenschanze«. Vzhodnonemški skakalec Werner Lesser je z 41 in 42 metri postavil prva dva svetovna rekorda na plastiki.

Nekje sredi 1950ih let je švicarski skakalec Andreas Däscher, izumil paralelno tehniko Däscher, ki je bila modifikacija prehodnic tehnik Kongsberger in Windisch.[11] Ta se je od tehnike Windisch razlikovala v tem, da zgornji del telesa v bokih ni bil več upognjen, ampak povsem zravnan, kar je omogočalo bolj plosko in aerodinamično pozicijo v zraku. Ta slog je postal in ostal standard skakalne tehnike vse dokler se ni uveljavil V-slog. V 1980ih se je pojavila variacija Däscher tehnike, v kateri so bile smuči usmerjene diagonalno v eno stran, da bi s tem povečali zračno blazino, kar je sčasoma vodilo v izvajanje polovičnega V-sloga.[12]

V 1950ih je povsem novozgrajena letalnica Heini-Klopfer-Skiflugschanze v Oberstdorfu, celotno desetletje in še dlje, s kar nekaj svetovnimi rekordi neprenehoma držala primat največje skakalnice na svetu.

1956: Prvi prenos v zgodovini

[uredi | uredi kodo]

Nemška javna televizija ARD, je na novega leta dan leta 1956 iz Turneje štirih skakalnic v Garmisch-Partenkirchnu v širni svet, kot prva v zgodovini, sproducirala prenos kakršnekoli tekme v smučarskih skokih.

1962: K.O.P., računalniško merjenje daljav

[uredi | uredi kodo]

Leta 1962 je bilo združenje K.O.P. (Kulm-Oberstdorf-Planica), takrat na pobudo Danila Dougana ustanovljeno v Ljubljani. Šlo je za združenje vseh treh letalnic, ki so takrat obstajale v svetu.[13] Vikersund, Copper Peak in Harrachov so se pridružili kasneje. Tehnologija je vstopila tudi v skoke, tega leta so za merjenje daljav prvič začeli uporabljati računalniško tehnologijo. Pred tem so merili samo ročno.

1966: Vikersundbakken postane letalnica

[uredi | uredi kodo]

Leta 1936 je bila skakalnica Vikersundbakken na Norveškem zgrajena kot velika skakalnica. Leta 1966 ko so napravo povsem obnovili in močno povečali, je bila prekategorizirana v letalnico. In takoj z dvema svetovnima rekordoma.

1969: Mirosław Graf izumil V-slog

[uredi | uredi kodo]

Poljski skakalec Mirosław Graf, ki prihaja iz kraja Szklarska Poręba je znan kot izumitelj V-sloga. Zgodaj leta 1969 je Graf kot majhen fantič, med skakanjem s prijatelji prvič široko razprl smuči, a ga takrat nobeden ni resno jemal. Ugotovil je, da je V-slog zelo učinkovit in da prinaša večje daljave kot paralelni slog.

Leta 1969 so v Planici odprli slovito Letalnico bratov Gorišek, ki se đo danes ponaša z največ svetovnimi rekordi izmed vseh skakalnic in prvim poletom preko 200 metrov. Na otvoritvenem tednu poletov se je zbralo 90,000 ljudi.

1972: Prvo svetovno prvenstvo v poletih

[uredi | uredi kodo]

Prvo Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih so organizirali leta 1972 v Planici, kar so odločili eno leto prej na kongresu Mednarodne smučarske organizacije v Opatiji. Uvedli so nov format s štirimi serijami v dveh dneh, dve na dan, saj so vkalkulirali možnost vetra in odpadlih serij. Točno to se je zgodilo že na prvem prvenstvu, ko so zaradi vetra izpeljali le dve od štirih serij. Za končni naslov pa je dovolj že ena veljavna serija.

1979: Ustanovitev svetovnega pokala

[uredi | uredi kodo]

Svetovni pokal v smučarskih skokih s premierno tekmo v sezoni 1979/80, je ustanovil nekdanji norveški skakalec Torbjørn Yggeseth, ki je bil prvih trinajst sezon tudi direktor tega tekmovanja. Prva tekma je bila organizirana 27. decembra 1979 na srednji olimpijski skakalnici v italijanski Cortini d'Ampezzo. Avstrijski skakalec Toni Innauer je postal prvi zmagovalec tekme za svetovni pokal.

1982: Prva uradna ekipna tekma

[uredi | uredi kodo]

Prva uradna moška ekipna tekma je bila organizirana na Svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju 1982 v Oslu. Zmagala je ekipa Norveške postavi: Johan Sætre, Per Bergerud, Ole Bremseth, Olav Hansson. Prva ekipna tekma sploh je bila sicer organizirana še štiri leta prej na Svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju 1978 v Lahtiju, a zgolj kot neuradna demonstracijska tekma, ki ni štela za medalje.

1986: Yggeseth uvede pravilo 191 m

[uredi | uredi kodo]

Leta 1986 je takratni direktor in ustanovitelj svetovnega pokala Torbjørn Yggeseth, za letalnice uvedel nesmiselno uporabo pravila 191 metrov. Za ta korak se je odločil, ko je Matti Nykänen leto prej v Planici postavil svetovni rekord 191 metrov. Takrat so bili Norvežani sila ljubosumni na Planico in nikakor niso prenesli, da jih šolamo v njihovem športu. Z izgovorom, da so poleti postali prenevarni in da se mora lov na daljave končati, so pri mednarodni smučarski organizaciji in norveški zvezi, namenoma hoteli zavreti Planico in sam razvoj smučarskih poletov. Zato je pravilo 191 metrov pomenilo to, da daljših poletov od te daljave enostavno niso točkovali. Čez osem let so potem to neumno pravilo na kongresu v Rio de Janeiro ukinili.

1990: Uvedli so kvalifikacije

[uredi | uredi kodo]

Kvalifikacije v svetovnem pokalu so prvič uvedli v sezoni 1990/91, zato da bi omejili število skakalcev, ki jih je bilo včasih na tekmi preko sto in se je preveč vleklo. In zaradi televizijskih prenosov, ki potrebujejo nornalen časovni okvir.

1993: Nov sistem točkovanja

[uredi | uredi kodo]

Po orignalnem sistemu točkovanja v svetovnem pokalu, ki je bil v uporabi prvih štirinajst sezon, so 11. decembra 1993 na tekmi v Planici prvič uporabili nov sistem točkovanja, ki je v uporabi še danes.

1994: Nieminen prvi preko 200 metrov

[uredi | uredi kodo]

17. marca 1994, je bila na 13. svetovnem prvenstvu v poletih na Letalnici bratov Gorišek v Planici, na sporedu prva uradna serija za trening. Najprej je sicer Andreas Goldberger kot prvi v zgodovini preletel dvesto metrov, a pri tem z roko pri 202 metrih podrsal po snegu, tako da rekord ni bil veljaven. Samo nekaj minut kasneje je Toni Nieminen pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel magično mejo dvesto metrov.

Po osmih letih neumne uporabe pravila 191 metrov, ki ni točovalo daljših poletov od tega in z nesmiselnim zaviralo normalen razvoj poletov, ga je leta 1994 Mednarodna smučarska organizacija ukinila na kongresu v Rio de Janeiro.

Od leta 1994 naprej poteka Poletni Grand Prix, najvišji rang tekmovanja na plastiki. Prvo tekmo so izvedli premiered on 28. avgusta 1994 v nemškem Hinterzartnu. Zmagovalec prve tekme za Grand Prix je postal Takanobu Okabe.

1996: K.O. sistem novoletne turneje

[uredi | uredi kodo]

K.O. (knock out) sistem so prvič uporabili na novoletni turneji v sezoni 1996/97. To pomeni da se najboljših 50 tekmovalcev iz kvalifikacij, v prvi seriji tekmovanja pomeri v 25 parih, ki tekmujejo eden proti drugemu po sistemu izločanja. V finalno serijo napreduje skupaj 30 tekmovalcev: vseh 25 zmagovalev dvobojev med pari in 5 srečnih poražencev po točkah. Pari tekmujejo po sistem najboljši proti najslabšemu glede izidu v kvalifikacijah, torej: 25 vs 26, 24 vs 27, 23 vs 28... 2 vs 49 in 1 vs 50. V finalni seriji tekmujejo po starem sistemu od tridesetega proti prvemu mestu. Ta sistem se uporablja samo in izključno na novoletni turneji, vsa ostala tekmovanja uporabljajo star klasičen sistem tekmovanja.

Sicer pa niso bili na novoletni turneji prvi, ki so preizkusili ta sistem na izločanje parov. Pionirji tega so bili v Velenju, ki so ta sistem preizkusili že nekaj let pred na tekmi za Rudarsko svetilko.

2002: Hannawald dosegel poker zmag

[uredi | uredi kodo]

Nemški skakalec Sven Hannawald je v sezoni 2001/02 zmagal prestižno in jubilejno 50. izdajo novoletne turneje in to s pokrom zmag na vseh štirih skakalnicah. Ta naslov si deli z Kamilom Stochom, ki je to dosegel v sezoni 2017/2018.

2010: Faktor vetra in zaleta

[uredi | uredi kodo]

Faktor vetra in zaletnega mesta sta bila uvedena 30. januarja 2010, na ekipni tekmi svetovnega v poletih na letalnici Heini-Klopfer-Skiflugschanze v nemškem Oberstdorfu Zmagala je ekipa Avstrije.[14][15]

Peter Slatnar je izumil revolucionarne vezi s kovinskim zatičem, namesto tistih z vrvico. Prvi jih je na olimpijskih igrah 2010 uporabil Simon Ammann in z njimi postal dvakratni olimpijski prvak. Danes jih uporabljajo vsi.

2012: Premiera mešanih ekip

[uredi | uredi kodo]

Prva mešana ekipna tekma v zgodovini, pravzaprav je bila to tekma mešanih parov, je bila organizirana 15. junija 2012 na Slovenskem, na skakalnicah v ljubljanskem Mostecu.[16][17] Mešani pari so tekmovali na štirih različnih skakalnicah velikosti: HS14, HS23, HS38 in HS62 po sistemu vsak par z vsakim na izpadanje. Slovenski par Maja Vtič in Tomaž Naglič sta postala prva zmagovalca te zgodovinske tekme.[18]

Prva mešana ekipna tekma s štirimi skakalci, po dva moška in dve ženski, je bila organizirana na poletnem grand prixu 2012, na srednji olimpijski skakalnici v fancoskem Courchevelu. Zmagala je ekipa Japonske.

Prva mešana ekipna tekma za svetovni pokal je bila organizirana na srednji olimpijski skakalnici v norveškem Lillehammerju. Zmagala je ekipa Norveške.

2016: Leto mnogih presežnikov

[uredi | uredi kodo]

18. februarja 2016 sta slovenska skakalca Rok Urbanc in Jaka Rus na nekoliko daljših smučeh, na otroški skakalnici HS45 v Planici, ter z 35 metrom dolgim skokom izvedla prvi tandem skok v zgodovini.[19]

Noriaki Kasai je v Planici 2016, nastopil že na svoji 500. posamični tekmi svetovnega pokala. Peter Prevc je podrl rekord v eni sezoni svetovnega pokala za največ zmag, stopničk in število točk v skupnem seštevku.

V letu 2016 sta dva proizvajalca prenehala izdelovati smuči, nadomestili pa ju dve novi podjetji: nemško podjetje Verivox je nadomestilo smuči Fluege.de, Elan pa so nadomestile Slatnarjeve smuči.[20]

Slovensko podjetje je izumilo z LED lučmi osvetljeno zaletno smučino, ki je bilo prvič predstavljeno javnosti na jesenskem kongresu Mednarodne smučarske organizacije 2016 v Zürichu. Prvič so to tehnologijo uporabili 17. decembra 2016 na popolnoma novem zaletišču prenovljene skakalnice, na nočni tekmi svetovnega pokala v Engelbergu.[21]

2017: Premiera turneje Raw Air

[uredi | uredi kodo]

28. januarja 2017 so v Wilingenu prvič v zgodovini svetovnega pokala na ekipni tekmi nastopili trije bratje. To so bratje Prevc: Domen, Cene in Peter. Za reprezentanco Slovenije so nastopili skupaj z Jurijem Tepešem.

26. februarja 2017 je Fatih İpcioğlu v Lahtiju nastopil na srednji napravi na Svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju 2017 in s tem postav prvi turek v zgodovini, oziroma nasploh prvi turek ki je nastopil na svetovnem prvenstvu oziroma na najvišji ravni tekmovanja.

Prva izvedba novo ustanovljene norveške turneje Raw Air, bo na sporedu med 10.–19. marecem 2017 na štirih različnih skakalnicah: Oslo, Lillehammer, Trondheim in Vikersund. Turneja bo potekala 10 dni brez prestanka, na kateri se bo v končni rezultat štelo skupaj kar 16 serij: 8 serij iz štirih posamičnih tekem, 4 serije iz dveh ekipnih tekem in vse 4 kvalifikacijske serije. Kvalifikacijska serija se imenuje prolog, prav tako bosta v skupni seštevek šteli tudi obe ekipni tekmi z dvakrat po dvema serijama. Tekmovanje bo za prve tri v skupnem seštevku imelo na voljo denarni sklad v skupni višini €100 tisoč: za skupno zmago €60 tisoč, za drugo mesto €30 tisoč in za tretje mesto €10 tisoč.

Planica: skoki na Slovenskem

[uredi | uredi kodo]

Leta 1921 smo dobili prvo skakalnico v Bohinju in takrat je Jože Pogačar z 9 metri postavil prvi slovenski in hkrati jugoslovanski državni rekord.

17. državno prvenstvo v Črni na Koroškem iz leta 1962

Leta 1934 je Slovenija predvsem po zaslugi Josa Gorca dobila mamutsko Bloudkovo velikanko, ki je bila med letoma 1934 in 1950 največja na svetu. Na njej je bilo doseženih skupaj 13 svetovnih rekordov, ter leta 1936 prvi skok v zgodovini preko 100 metrov. Njen prvotni konstruktor Ivan Rožman je leta 1934 v Planici izumil snežni cement. Njegovo delo je nadaljeval Stanko Bloudek. Leta 1969 so v Planici odprli še Letalnico bratov Gorišek, ki sta jo skonstruirala brata Lado in Janez Gorišek. Na njej je bilo postavljenih 28 svetovnih rekordov in leta 1994 še prvi polet v zgodovini preko 200 metrov. Planica velja za svetovno zibelko poletov in je za Slovence pravi športni praznik, saj vsako leto naštejejo skupaj okrog 100.000 gledalcev. V Planici je bil sicer pred kratkim zgrajen eden najbolj sodobnih nordijskih centrov na svetu, v okviru katerega so zgrajene tako skakalnice za otroke in začetnike do letalnice.

Planica ni edini slovenski center za trening smučarskih skokov. V Kranju se nahaja tudi manjši skakalni center, kjer je najnovejša pridobitev ledena smučina. Pred tem se je trening med letom izvajal na umetni smučini. Drugi večji centri v državi se nahajajo na Ljubnem ob Savinji, v Mislinji, Kranju in Velenju.

V Sloveniji imamo tudi več skakalnih klubov, najbolj znan je smučarski klub Triglav iz Kranja, ki velja za enega najboljših na svetu in v katerega je včlanjen tudi Peter Prevc in še nekaj znanih slovenskih skakalcev.

Slovenija je dala celo vrsto skakalnih legend: Rudi Finžgar, Janez Polda, Jože Šlibar, Peter Štefančič, Bogdan Norčič, Primož Ulaga, Matjaž Debelak, Franci Petek, Primož Peterka, Robert Kranjec, Peter Prevc in Domen Prevc.

Poletni skoki na plastiki

[uredi | uredi kodo]
Dimitrij Vasiljev; s padcem pri 254 metrih ima najdaljši polet v zgodovini; je pa z 147,5 metri poletni svetovni rekorder na plastiki
Poletna velika nagrada leta 2014 na skakalnici Einsiedeln
Bjørn Wirkola (1966)

Od leta 1954 je možno skakati tudi čez poletje oziroma čez celo leto. Zaletišče je iz porcelana,doskočišče pa iz plastičnih vlaken, ki jih je zaradi drsnosti potrebno polivati z vodo. Seveda niso vse skakalnice pokrite s plastiko, še posebej ne letalnice, izjema bo v prihodnje le ameriški Copper Peak. Veliko tekmovanj poteka tudi čez poletje, na najvišji ravni je to Poletna velika nagrada v smučarskih skokih ali poletni Grand Prix, ki poteka od leta 1994 naprej.

Ruski skakalec Dimitrij Vasiljev je trenutni poletni svetovni rekord na plastiki. Na ruskem državnem prvenstvu v Sočiju, je 15. oktobra 2016 skočil 147,5 metra.

Tehnika skakanja

[uredi | uredi kodo]

Vsak skok je sestavljen iz štirih sklopov: spust po zaletu, odskok, let in vožnja v iztek. Skakalec se mora na treningu posvetiti vsakemu posebej, da bi lahko dosegel dobil čimvečje daljave in karseda dobre sodniške ocene.

Takoj po prvi svetovni vojni se je pojavila tehnika Kongsberg, leta 1949 pa tehnika Windisch. Do sredine 1950ih ko švicarski skakalec Andreas Däscher izumil paralelno tehniko Däscher kot nadgradnja prejšnjih dveh tehnik, ki je bila standard vse do začetka 1990ih. Ta tehnika je pomenila revolucijo, saj so potem roke začeli držati nazaj ob boke, za razliko od prej ko so jih imeli naprej.[22]

Za iznajditelja V-sloga velja poljski skakalec Mirosław Graf, ki je to tehniko kot otrok odkril leta 1969. V današnjem obdobju smučarskih skokov se uporablja V-tehnika, ki sta jo v drugi polovici 1980ih popularizirala Jan Boklöv in Jiří Malec. Na tekmah svetovnega pokala sta dosegala 10 metrov daljše skoke, kot so jih skakalci v klasični, vzporedni tehniki. Na tekmah so mu sicer odbijali točke, saj sta bila edina, ki sta nastopala v tej tehniki. Šele po njegovi zmagi v sezoni 1988/89 so V-tehniko začeli uporabljati tudi drugi skakalci.

Za dobre ocene mora skakalec pristati v telemark, z eno nogo naprej pred drugo, sicer mu sodniki za sonožni doskok odbijejo precej več točk.[6]

Tekmovanja

[uredi | uredi kodo]

Vsa tekmovanja v smučarskih skokih se odvijajo pod okriljem Mednarodne smučarske orgranizacije:

Srednja skakalnica

[uredi | uredi kodo]

Zelo malo tekem na srednjih napravah v svetovnem pokalu za moške, a večinoma v ženskem. So pa tradicionalno zasidrane na Olimpijskih igrah in Nordijskih svetovnih prvenstvih. Dosegajo se daljave do 110 metrov.

Velika skakalnica

[uredi | uredi kodo]

Večina tekem na velikih napravah v svetovnem pokalu za moške, a redko pri ženskah. So trdno zasidrane na Olimpijskih igrah in Nordijskih svetovnih prvenstvih. Dosegajo se daljave do 150 metrov.

Letalnica

[uredi | uredi kodo]

Obstajajo samo moška tekmovanja na Svetovnih prvenstvih v poletih in v Svetovnem pokalu. Treningi niso mogoči. Do zdaj je letelo samo šest žensk. Dosegajo se daljave preko 240 metrov.

Razvrščeno po pomembnosti

[uredi | uredi kodo]
Uvr. Tekmovanje Poteka od
Moški Ženske
1 Zimske olimpijske igre 1924 2014
2 Svetovni prvenstvo v nordijskem smučanju 1925 2009
3 Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972 N/A
4 Svetovni pokal 1979 2011
5 Poletni Grand Prix 1994 2012
6 Celinski pokal (1991)
1993
2004
7 FIS pokal 2005 2012
8 FIS tekme 1953 1999
9 Alpski pokal 1990 2001

Klasifikacija skakalnic

[uredi | uredi kodo]
Klasifikacija Koda Kalkulacijska točka
(K-točka)
Velikost skakalnice
(HS)
Otroška skakalnica OS ≤44 ≤49
Mladinska skakalnica MS 45–74 50–84
Srednja skakalnica SS 75–99 85–109
Velika skakalnica VS 100–169 110–184
Letalnica LE ≥170 ≥185

Točkovanje in pravila

[uredi | uredi kodo]

Oprema

[uredi | uredi kodo]

Smučke za skakanje morajo biti široke 9-10 centimetrov in dolge od 240 do 270 centimetrov. Vsi skakalci od leta 2010 uporabljajo revolucionarne Slatnarjeve avtomate iz karbonskih vlaken z ukrivljenim kovinskim zatičem. Na vidiku pa so tudi povsem novi revolucionarni čevlji, ki jih prav tako razvija Peter Slatnar in bodo nadomestili sedanje, ki se niso prav nič spremenili že od 1950ih let.

Dreszaleti

[uredi | uredi kodo]

Aerodinamika je postala pomemben dejavnik v modernem skakanju, tako da zadnje čase kar naprej spreminjajo in bolj kot ne zaostrujejo pravila pri velikosti dresov. Ti morajo biti po novem skorajda povsem tesni in v pasu stisnjeni s posebnim trakom, da si skakalci tik pred skokom ne morejo potegniti dresa navzdol in na nedovoljen način izkoriščevati aerodinamike. Za kako pomemben kos opreme gre pove koliko diskvalifikacij se zgodi zaradi napačnega dresa.

Indeks telesne mase

[uredi | uredi kodo]

Skakalci, ki tehtajo manj kot je minimalno določen indeks telesne mase v času tekme, so kaznovani s krajšimi smučmi, saj te zmanjšujejo plovnost v zraku. Pravila so uvedli zaradi ekstremnih primerov, kot na primer Sven Hannawald, ki so bili povsem shujšani, da bi bili čim lažji in tako v zraku in tako čim daljše daljave.[23]

Naletno mesto

[uredi | uredi kodo]

Dviganje in spuščanje zaletišča glede na jakost in smer vetra, se izravna pomeni točkovno kompenzacijo. Aerodinamika in zaletna hitrost sta pomembna faktorja, ki determinirata vrednost skoka in če se vremenski med tekmo močno spreminjajo, pogoji za vse niso enaki in pravični. Skakalec tako dobi dodatne točke če se zaletišče zniža in minus točke če se zaletišče zviša glede na prvotno določeno zaletno mesto pred tekmo.

Faktor vetra

[uredi | uredi kodo]

Faktor vetra se meri z zapleteno računalniško aplikacijo in se glede na jakost in smer vetra izravna s točkovno kompenzacijo. Če piha vzgornik se točke odštevajo odvisno kako močan je veter in obratno se prištevajo če piha v hrbet. Hitrost in smer vetra se računa povprečno na petih točkah doskočišča skakalnice, glede na določen koridor veter pred tekmo. Da vse skupaj ne bi bilo preveč zapleteno za gledalce, se z lasersko zeleno črto na doskočišču določi daljava, da vedo tako tekmovalec kot gledalci, kam mora skočiti da prevzame prvo mesto.

Daljave

[uredi | uredi kodo]

Zmagovalec tekme je določen po sistemu točkovanja, ki je podan glede na daljavo in slog skoka. Vsaka skakalnica ima t. i. kalkulacijsko (predvideno) točko, (tudi K-točko). Ta pokaže velikost skakalnice oz. predviden povprečen skok skakalca. Na skakalnicah s K90 in K120 je točka pri 90 oziroma 120 metrov. Skakalec, ki pristane na to točko je nagrajen s 60 točkami, za vsak meter manj/več od točke, skakalec dobi manj/več kot 60 točk. Tako dobi za srednje skakalnice 2,0 točke na meter, za velike skakalnice 1,8 točke na meter in za letalnice 1,2 točki na meter odbitka ali pribitika. Primer izračuna za srednje in velike skakalnice ter letalnice:

Dolžina Izračun (K90) Točke
100 m 60 + (100 − 90) x 2.0 80.0

Dolžina Izračun (K120) Točke
140 m 60 + (140 − 120) x 1.8 96.0

Dolžina Izračun (K200) Točke
238 m 120 + (238 − 200) x 1.2 165.6

Sodniške ocene

[uredi | uredi kodo]

Temu se doda še ocena petih sodnikov, ki vsak skok spremljajo na stolpu v bližini K-točke. Skakalca nagradijo z največ 20 točkami, ki jih pridobi glede na: položaj smuči med letom, ravnotežja med letom, položaja telesa in pristanka (t. i. pristanek v telemark). Nato se združi seštevek točk daljave in sloga, ki jih podajo trije sodniki, najboljša in najslabša ocena pa se ne upoštevata. Na posameznih tekmah se upoštevajo seštevki točk, doseženih v obeh serijah tekmovanja. Skakalec, ki doseže največji izkupiček točk, je zmagovalec tekme. Doslej je bilo samo desetkrat v zgodovini dosežena ocena petkrat dvajset. Primer izračuna sodniških ocen, rumena pa označuje najboljšo in najslabšo oceno, ki se izbrišeta:

Kategorija A B C D E Točke
Let 0,5 0,5 0,5 0,0 0,5 19.0
Pristanek 1,5 1,0 0,5 1,5 0,5 17.0
Vožnja v iztek 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 20.0
Skupaj 17,5 18,5 19,0 18,5 19,0 56,0

Kategorija A B C D E Točke
Let 1,5 1,5 1,5 1,0 1,5 15.5
Pristanek 1,5 0,5 1,0 1,0 0,5 18.0
Vožnja v iztek 0,5 0,5 0,0 0,0 1,0 18.5
Skupaj 16,5 17,5 17,5 18,0 17,0 52,0

Kategorija A B C D E Točke
Let 0,0 0,0 1,5 0,0 0,5 19.5
Pristanek 0,5 0,0 1,0 0,5 0,5 18.5
Vožnja v iztek 0,5 0,0 1,5 0,5 0,5 18.5
Skupaj 19,0 20,0 16,0 19,0 18,5 56,5

Ženske

[uredi | uredi kodo]

1863: Prvi ženski skok v zgodovini

[uredi | uredi kodo]

Takrat šestnasjtletna norveška skakalka Ingrid Olsdatter Vestby, velja za prvo skakalko v zgodovini, ki je leta 1863 nastopila na moški tekmi v Trysil na Norveškem. A daljava in s tem prvi ženski svetovni rekord nista znana.[4]

Sara Takanaši;
najboljša skakalka vseh časov

2004: Celinski pokal

[uredi | uredi kodo]

Ženske resneje tekmujejo šele prve žesnke sezone celinskega pokala 2004/05. Doslej v tem tekmovanju organizirali edine tri ekipne tekme v zgodovini ženskih skokov.

2009: Prvo svetovno prvenstvo

[uredi | uredi kodo]

Ženske so na Svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju premierno nastopile leta 2009 v Liberecu s samo eno tekmo na srednji napravi. Prva svetovna prvakinja je postala ameriška skakalka Lindsey Van.

2011: Svetovni pokal

[uredi | uredi kodo]

Žensk v svetovnem pokalu nastopajo od sezone 2011/12 naprej. Premierno tekmo so izvedli 3. decembra 2011, na srednji napravi v norveškem Lillehammerju. Tako premierno tekmo kot prvi veliki kristalni globus je osvojila ameriška skakalka Sarah Hendrickson.[24] Tekmujejo samo srednjih in velikih skakalnicah, na letalnica pa zaenkrat še ne. Veljajo ista pravila kot pri moških. Predtem so ženske na najvišji ravni tekmovale samo v celinskem pokalu.

2014: Pve olimpijske igre

[uredi | uredi kodo]

Leta 2006 je Mednarodna smučarska organizacija, da bi dekletom vendarle dovolili prvi nastop na Zimskih olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru, a jih je olimpijski komite zavrnil, saj na bi bilo takrat vpetih premalo skakalk in držav.[25][26]

Skupina 15 skakalk, večinoma ameriška, je kasneje vložila tožbo proti organizacijskemu komiteju olimpijskih iger v Vancouvru, ker naj bi kršil kanadsko deklaracijo pravic in svoboščin, saj so moški imeli pravico nastopa, ženske pa ne. Tožba ni uspela, saj jih je sodnik zavrnil, da ta deklaracija nima nikakršne povezave z olimpijskimi igrami. Virginia Madsen je povedala svojo zgodbo v filmu Fighting Gravity iz leta 2009.[27][28]

Nov mejnik je bil dosežen kmalu zatem ko so ženski skoki premierno uvrščeni v olimpijsih program Zimskih olimpijskih igrah 2014 v Sočiju, kjer je na edini ženski posamični tekmi na srednji napravi, slavila Carina Vogt.

Rekordni dosežki

[uredi | uredi kodo]

Posodobljeno: 28. februar 2017

Svetovni pokal

[uredi | uredi kodo]

Zimske olimpijske igre

[uredi | uredi kodo]
Kategorija Rekord
posamični naslovi Simon Ammann 4
posamične medalje Simon Ammann
Matti Nykänen
Adam Małysz
4
vseh medalj Matti Nykänen 5
ekipni naslovi Finska, Nemčija, Avstrija 2
ekipne medalje Avstrija 5
najmlajši zmagovalec (Albertville '92) Toni Nieminen 16 let, 261 d
najstarejši zmagovalec (Lillehammer '94) Jens Weißflog 29 let, 214 d
najstarejši medalist (Sochi '14) Noriaki Kasai 41 let, 254 d
število vseh nastopov Noriaki Kasai 7

Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju

[uredi | uredi kodo]
Kategorija Rekord
posamični naslovi Adam Małysz 4
posamične medalje Adam Małysz 6
vseh medalj Gregor Schlierenzauer
Thomas Morgenstern
11
ekipni naslovi Avstrija 9
ekipne medalje Avstrija 15
najmlajši zmagovalec (Thunder Bay '95) Tommy Ingebrigtsen 17 let, 222 d
najstarejši zmagovalec (Val de Fiemme '13) Anders Bardal 30 let, 183 d
število vseh nastopov Noriaki Kasai 13

Svetovno prvenstvo v poletih

[uredi | uredi kodo]
Kategorija Rekord
posamični naslovi Steiner, Hannawald, Ljøkelsøy 2
posamične medalje Matti Nykänen 5
vseh medalj Janne Ahonen 7
ekipni naslovi Avstrija 3
ekipne medalje Norveška, Finska, Avstrija 4
najmlajši zmagovalec (Oberstdorf '08) Gregor Schlierenzauer 18 let, 47 d
najstarejši zmagovalec (Vikersund '12) Robert Kranjec 30 let, 224 d
število vseh nastopov Janne Ahonen, Noriaki Kasai 9

Letalnica bratov Gorišek;
staro doskočišče iz leta 2005
Letalnica bratov Gorišek;
star nalet iz leta 2005
Einsiedeln, Švica
Pragelato iz (OI 2006)

Ostalo

[uredi | uredi kodo]
Kategorija Rekord
priv skok na plastiki (Zella-Mehlis; 31/10/1954) trial jumpers tested plastic
prvi uradni skok (Oberhof; 20/11/1954) Werner Lesser 42.0 m
svetovni rekord na plastiki (Sochi '16) Dimitrij Vasiljev 147.5 m
prvi skok čez 100 m sploh - padec (PontedLegno,1935) Olav Ulland 103.5 m
prvi skok čez 100 m uradno (Planica, 1936) Sepp Bradl 101.5 m
prvi skok čez 200 m sploh - padec (Planica, 1994) Andreas Goldberger 202.0 m
prvi skok čez 200 m uradno (Planica, 1994) Toni Nieminen 203.0 m
prvi skok čez 250 m sploh (Vikersund, 2015) Peter Prevc 250.0 m
največ poletov preko 200 m Robert Kranjec 198
svetovni rekord (Vikersund '15) Anders Fannemel 251.5 m
svetovni rekord s kamero (Planica '15) Jurij Tepeš 237.5 m
svetovni rekord nad 30+ (Vikersund '12) Robert Kranjec 244.0 m
svetovni rekord nad 35+ (Vikersund '17) Noriaki Kasai 241.5 m
svetovni rekord nad 40+ (Vikersund '17) Noriaki Kasai 241.5 m
svetovni rekord nad 45+

(Vikersund ‘17) || Noriaki Kasai || align=center|241.5m

svetovni rekord nad 50+

(Vikersund ‘24) || Noriaki Kasai || align=center|212m

mladinski svetovni rekord (Planica '08) Gregor Schlierenzauer 233.5 m
najdaljši polet paralelno sploh - padec (Planica '91) André Kiesewetter 196.0 m
svetovni rekord paraleln (Planica '87, '91) Piotr Fijas, Ralph Gebstedt 194.0 m
prva posamična tekma za svetovni pokal Cortina d'Ampezzo 1979
prva posamična tekma za svetovni pokal Predazzo 1992
prva mešana ekipna tekma sploh (pari) Mostec, Ljubljana 2012
prva mešana ekipna tekma (štirje v ekipi) Courchevel, Francija 2012
prva mešana ekipna tekma za svetovni pokal Lillehammer 2012
število vseh nastopov na velikih tekmovanjih Noriaki Kasai 27
prvi tandem skok v zgodovini (Planica HS45, 2016) Rok Urbanc
Jaka Rus
35 m

Novoletna turneja

[uredi | uredi kodo]
Kategorija Rekord
skupne zmage Janne Ahonen 5
posamične zmage Jens Weißflog 10
najmlajši zmagovalec tekme (Oberstdorf '91) Toni Nieminen 16 let, 212 d
najstarejši zmagovalec tekme (Bischofshofen '96) Jens Weißflog 31 let, 169 d
najmlajši zmagovalec skupno (1991/92) Toni Nieminen 16 let, 220 d
najstarejši zmagovalec skupno (1995/96) Jens Weißflog 31 let, 169 d
število nastopov Noriaki Kasai 26

Najboljši skakalci vseh časov

[uredi | uredi kodo]

Lestvica, kjer štejejo samo individualni rezultati, se računa na podlagi sistema ski-database super ranking točkovanja (posodobljeno: 12. marca 2020):[29]

Moški

[uredi | uredi kodo]
Uvr. Država Točke
1 Matti Nykänen  Finska 229.40
2 Adam Małysz  Poljska 194.70
4 Kamil Stoch  Poljska 183.70
3 Janne Ahonen  Finska 178.40
5 Jens Weißflog  Vzhodna Nemčija
 Nemčija
171.70
6 Gregor Schlierenzauer  Avstrija 167.10
7 Simon Ammann   Švica 143.50
8 Andreas Goldberger  Avstrija 137.30
9 Stefan Kraft  Avstrija 120.00
10 Thomas Morgenstern  Avstrija 118.30
11 Martin Schmitt  Nemčija 109.00
12 Peter Prevc  Slovenija 103.60
13 Armin Kogler  Avstrija 76.95
14 Espen Bredesen  Norveška 76.70
15 Andreas Felder  Avstrija 75.90
16 Kazuyoshi Funaki  Japonska 73.40
17 Sven Hannawald  Nemčija 73.00
18 Severin Freund  Nemčija 69.90
19 Primož Peterka  Slovenija 69.00
20 Rjoju Kobajaši  Japonska 64.30
21 Noriaki Kasai  Japonska 60.80
22 Toni Nieminen  Finska 57.50
23 Matti Hautamäki  Finska 56.70
24 Andreas Widhölzl  Avstrija 53.30
P
I
O
N
I
R
J
I
Bjørn Wirkola  Norveška 50.25
Toni Innauer  Avstrija 40.80
Birger Ruud  Norveška 35.95
Jiří Raška  Češkoslovaška 28.75
Walter Steiner   Švica 20.70
Sepp Bradl (prvi preko 100 m)  Tretji rajh
 Avstrija
20.20
Sigmund Ruud (Kongsberg)  Norveška 16.90
Olaf Rye (1808)  Norveška
 Danska
prvi skok v
zgodovini
Sondre Norheim (1868)  Norveška telemark
Mirosław Graf (1969)  Poljska V-slog

Daniela Iraschko-Stolz, prva ženska, ki je preletela 200 m
Rok Urbanc;
V-slog (Holmenkollen 2005)
Jiří Raška (2008)

Ženske

[uredi | uredi kodo]
Uvr. Država Točke
1 Sara Takanaši  Japonska 132.80
2 Daniela Iraschko-Stolz  Avstrija 62.30
3 Maren Lundby  Norway 47.70
4 Sarah Hendrickson  ZDA 41.00
5 Carina Vogt  Nemčija 34.90
6 Eva Ganster  Avstrija 27.00
7 Juki Ito  Japan 20.50
8 Katharina Althaus  Germany 16.20
9 Anita Wold  Norveška 15.00
10 Johanne Kolstad  Norveška 12.00
11 Hilda Stang  Norveška 9.00
Ingrid Olsdatter Vestby (1863)  Norway prvi skok v
zgodovini
Tiina Lehtola (1981)  Finland prva preko
100 m

Sistem točkovanja

[uredi | uredi kodo]
Zlato Srebro Bron 4.–10.
Olimpijske igre (1924–1980) 7 2.8 1.4 0.25
Olimpijske igre (1984–danes) 15 6 3 0.5
SP v nordijskem smučanju (1931–1980) 4 1.15 0.75 0.1
SP v nordijskem smučanju (1982–danes) 8 3 1.5 0.2
SP v poletih 6 2 1 0.1
Zmaga Drugi Tretji 4.–10.
Svetovni pokal 1 0.3 0.2 0.1
Kristalni globus
Svetovni pokal skupno (veliki) 15
Svetovni pokal v poletih (mali) 5
Ostalo
Novoletna turneja skupno 10
Raw Air skupno 7
Svetovni rekord 3

Mejniki

[uredi | uredi kodo]
Sepp Bradl, leta 1936 uradno prvi preletel 100 metrov
Andreas Goldberger, leta 1994 je kot prvi človek v zgodovini preletel 200 metrov, a žal podrsal

Moški

[uredi | uredi kodo]
Prvi skok Datum Država Skakalnica Kraj Metri
v zgodovini 22/11/1808 Olaf Rye  Norveška
 Danska
Cerkev pri Eidsbergu Eidsberg, Norveška 9.5
čez 50 metrov sploh 16/02/1913 Ragnar Omtvedt Združene države Amerike Združene države Wolverine Hill Ironwood, Michigan, Združene države 51.5
čez 100 metrov sploh (padec) 17/03/1935 Olav Ulland  Norveška Trampolino Gigante Corno d'Aola Ponte di Legno, Kraljevina Italija 103.5
čez 100 metrov uradno (pristanek) 15/03/1936 Sepp Bradl  Avstrija Bloudkova velikanka Planica, Kraljevina Jugoslavija 101.5
čez 150 metrov sploh 11/02/1967 Lars Grini  Norveška Heini-Klopfer-Skiflugschanze Oberstdorf, Zahodna Nemčija 150.0
čez 200 metrov sploh (padec) 17/03/1994 Andreas Goldberger  Avstrija Velikanka bratov Gorišek Planica, Slovenija 202.0
čez 200 metrov uradno (pristanek) 17/03/1994 Toni Nieminen  Finska Velikanka bratov Gorišek Planica, Slovenija 203.0
čez 250 metrov uradno

(pristanek)

14/02/2015 Peter Prevc  Slovenija Vikersundbakken Vikersund, Norveška 250.0

Ženske

[uredi | uredi kodo]
Prvi skok Datum Država Skakalnica Kraj Metri
v zgodovini __/01/1863 Ingrid Olsdatter Vestby  Norveška Nordbybakken Trysil, Norveška ni znano
čez 50 metrov sploh __/__/1932 Johanne Kolstad  Norveška Gråkallbakken Trondheim, Norveška 62.0
čez 100 metrov sploh 29/03/1981 Tiina Lehtola  Finska Rukatunturi Kuusamo, Finska 110.0
čez 150 metrov sploh 05/02/1994 Eva Ganster  Avstrija Kulm Tauplitz/Bad Mitterndorf, Avstrija 161.0
čez 200 metrov sploh 29/01/2003 Daniela Iraschko  Avstrija Kulm Tauplitz/Bad Mitterndorf, Avstrija 200.0

Tandem

[uredi | uredi kodo]
Prvi skok Datum Država Skakalnica Kraj Metri
v zgodovini 18/02/2016 Rok Urbanc
Jaka Rus
 Slovenija
 Slovenija
Nordijski center Planica HS45 Planica, Slovenija 35.0

Skoki z oceno 5 x 20

[uredi | uredi kodo]

Seznam vseh skokov, katerim so sodniki za slog dodelili ocene z maksimalnim izkupičkom 5 x 20. Kazujoši Funaki (dvakrat), Sven Hannawald in Wolfgang Loitzl so dobili ocene 4x20 (plus enkrat 19.5) za drugi skok in skupaj 9 x 20 znotraj ene tekme. Kazujoši Funaki je edini skakalec doslej, ki je to oceno prejel več kot enkrat, skupaj kar štirikrat. Do zdaj je samo sedem različnih skakalcev skupno desetkrat doseglo vseh pet dvajsetic:

Št. Datum Uvr. Skakalnica Kraj Tekmovanje Metri
1 07/03/1976 Avstrija Anton Innauer 1. Heini-Klopfer-Skiflugschanze K175 Oberstdorf KOP mednarodni teden poletov 176.0
2 24/01/1998 Japonska Kazujoši Funaki 2. Heini-Klopfer-Skiflugschanze K185 Oberstdorf Svetovni pokal 1997/98 / SP v poletih 1998 187.5
3 25/01/1998 Japonska Kazujoši Funaki 1. Heini-Klopfer-Skiflugschanze K185 Oberstdorf Svetovni pokal 1997/98 / SP v poletih 1998 205.5
4 15/02/1998 Japonska Kazujoši Funaki 1. Hakuba K120 Nagano Zimske olimpijske igre 1998 132.5
5 17/01/1999 Japonska Kazujoši Funaki 2. Wielka Krokiew K116 Zakopane Svetovni pokal 1998/99 119.0
6 08/02/2003 Nemčija Sven Hannawald 1. Mühlenkopfschanze K130 Willingen Svetovni pokal 2002/03 142.0
7 08/02/2003 Japonska Hideharu Mijahira 6. Mühlenkopfschanze K130 Willingen Svetovni pokal 2002/03 135.5
8 06/01/2009 Avstrija Wolfgang Loitzl 1. Paul-Ausserleitner-Schanze HS140 (nočna) Bischofshofen Novoletna turneja 2008/09 142.5
9 20/03/2015 Slovenija Peter Prevc 1. Letalnica bratov Gorišek HS225 Planica Svetovni pokal 2014/15 233.0
10 22/03/2015 Slovenija Jurij Tepeš 1. Letalnica bratov Gorišek HS225 Planica Svetovni pokal 2014/15 244.0

Rekorden dnevni obisk

[uredi | uredi kodo]

Posamične tekme ki so presegle 50 tisoč obiskovalcev v enem dnevu na eni tekmi. Seznam ni popoln:

Holmenkollbakken, Oslo na Zimskih olimpijskih igrah 1952; tekma na kateri se je zbralo največ ljudi v zgodovini, kar 143 tisoč
Date Location Attendance Hill Competition
14. februar 1952 Norveška Holmenkollen 143,000 Holmenkollbakken Zimske olimpijske igre 1952
16. februar 1936 Nemčija Garmisch-Partenkirchen 130,000 Große Olympiaschanze Zimske olimpijske igre 1936
18. februar 1962 Poljska Zakopane 120,000 Wielka Krokiew SP v nordijskem smučanju 1962
marec 1946 Norveška Holmenkollen 106,000 Holmenkollbakken Tekmovanje miru
16. marec 1985 Slovenija Planica 80-100,000 Velikanka bratov Gorišek SP v smučarskih poletih 1985
27. februar 1938 Združene države Amerike Los Angeles 88,000 LA Memorial Coliseum Stadium 1st Annual Southern California Open Ski Meet
22. marec 1997 Slovenija Planica 70,000 Velikanka bratov Gorišek Svetovni pokal 1996/97
3. marec 2011 Norveška Holmenkollen 70,000 Holmenkollbakken SP v nordijskem smučanju 2011
20. februar 1989 Finska Lahti 60,000 Salpausselkä SP v nordijskem smučanju 1989
20. marec 2010 Slovenija Planica 55,000 Letalnica bratov Gorišek SP v smučarskih poletih 2010
14. marec 1987 Slovenija Planica 50,000 Velikanka bratov Gorišek Svetovni pokal 1986/87
17. februar 1998 Japonska Nagano 50,000 Hakuba Zimske olimpijske igre ekipno1998

Seznam rekordov po državah

[uredi | uredi kodo]
Holmenkollen (napredek)
Holmenkollen (1892)
Holmenkollen (1938)
Holmenkollen (moderno)

Moški

[uredi | uredi kodo]
Uvr. Država Metri Kraj Leto Sklici
1 Stefan Kraft (WR)  Avstrija 253.5 Vikersund 2017 [30]
2 Robert Johansson Zastava Norveške Norveška 252.0 Vikersund 2015 [31]
3 Kamil Stoch  Poljska 251.5 Planica 2017 [32]
4 Peter Prevc Zastava Slovenije Slovenija 250.0 Vikersund 2015 [33]
5 Markus Eisenbichler  Nemčija 248.0 Planica 2017 [34]
6 Kevin Bickner Združene države Amerike Združene države 244.5 Vikersund 2017 [35]
7 Rjoju Kobajaši  Japonska 252.0 Planica 2017 [36]
8 Janne Happonen  Finska 240.0 Vikersund 2011 [37]
9 Simon Ammann Zastava Švice Švica 238.5 Vikersund 2011 [38]
Planica 2016 [39]
10 Antonín Hájek  Češka 236.0 Planica 2010 [40]
11 Dimitrij Vasiljev  Rusija 233.5 Vikersund 2015 [41]
12 Alex Insam Zastava Italije Italija 232.5 Planica 2017 [41]
13 Vincent Descombes Sevoie  Francija 230.5 Vikersund 2016 [42]
14 Mackenzie Boyd-Clowes Kanada 224.0 Planica 2016 [43]
15 Vladimir Zografski  Bolgarija 213.5 Planica 2013 [44]
16 Kaarel Nurmsalu  Estonija 213.0 Planica 2017 [41]
17 Isak Grimholm Zastava Švedske Švedska 207.5 Planica 2007 [41]
Choi Heung-Chul  Južna Koreja Planica 2008 [41]
19 Petr Chaadaev Zastava Belorusije Belorusija 197.5 Kulm 2006 [41]
20 Radik Žaparov Zastava Kazahstana Kazahstan 196.5 Planica 2007 [41]
21 Martin Mesik Zastava Slovaške Slovaška 195.5 Kulm 2006 [41]
22 Vitaliy Shumbarets Zastava Ukrajine Ukrajina 189.5 Planica 2009 [45]
23 Nico Polychronidis Zastava Grčije Grčija 186.0 Oberstdorf 2013 [41]
24 Christoph Kreuzer Zastava Nizozemske Nizozemska 162.0 Planica 2002 [41]
25 Faik Yüksel Zastava Turčije Turčija 150.0 Oberstdorf 2000s [46]
26 Koba Tsakadze Zastava Gruzije Gruzija 142.0 Vikersund 1967 [47]
27 Bernat Sola Zastava Španije Španija 141.0 Kulm 1986 [41]
28 Gábor Gellér Zastava Madžarske Madžarska 139.0 Harrachov 1980 [41]
29 Andreas Bjelke Nygaard Zastava Danske Danska 137.0 Lillehammer 2000s [41]
30 Robert Lock Zastava Velike Britanije Združeno kraljestvo 130.0 Park City 2015 [48]
31 Eduard Torok Zastava Romunije Romunija 128.0 Engelberg 2013 [41]
32 Dmitry Chvykov Zastava Kirgizistana Kirgizistan 124.0 Innsbruck 2002 [49]
33 Tian Zhandong Ljudska republika Kitajska Kitajska 121.5 Bischofshofen 2004 [50]
34 Josip Šporer  Hrvaška 102.0 Planica 1940s [51]
Kristaps Nežborts Latvijaska zastava Latvija Liberec 2012 [52]
36 Zbigniew Kiwert Litovska zastava Litva 86.0 Nižni Novgorod 1960 [53]
37 Skarphéðinn Guðmundsson Islandska zastava Islandija 80.0 Squaw Valley 1960 [54]
38 Goga Popov ml. Zastava Severne Makedonije Severna Makedonija 62.0 Planica 1952 [55]
39 Hal Nerdal  Avstralija 53.0 Squaw Valley 1960 [41]
Chris Hellerud Falun 1974 [56]
40 Dunstan Odeke Zastava Ugande Uganda 50.0 Oslo 1990s [56]
41 Božo Čvorović  Črna gora 46.0 Žabljak 1960s [57]
42 Vid Černe  Srbija 40.0 Jahorina 1949 [58]
43 Džemo Zahirović Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina 36.0 Jahorina 1949 [59]
44 Rembert Notten  Belgija 35.0 Rückershausen 2012 [60][61][62]
Richard Brown Irska Gothenburg 2002 [41]
46 Hans Holm  Grenlandija 23.3 Nuuk 1949 [63]
47 Brian MacMillan Zastava Nove Zelandije Nova Zelandija 18.6 Mount Cook 1937 [64]

Ženske

[uredi | uredi kodo]
Uvr. Država Metri Kraj Leto Sklici
1 Daniela Iraschko-Stolz (WR)  Avstrija 200.0 Kulm 2003 [65]
2 Anette Sagen Zastava Norveške Norveška 174.5 Vikersund 2004 [65]
Helena Olsson Zastava Švedske Švedska 174.5 Vikersund 2004 [65]
4 Lindsey Van ZDA 171.0 Vikersund 2004 [65]
5 Ulrike Gräßler  Nemčija 146.0 Willingen 2010 [65]
6 Sara Takanaši  Japonska 141.0 Saporo 2011 [65]
7 Špela Rogelj Zastava Slovenije Slovenija 140.0 Klingenthal 2012 [65]
7 Irina Taktajeva  Rusija 137.0 [65]
8 Bigna Windmüller Zastava Švice Švica 133.0 Oberstdorf 2008 [65]
9 Julia Clair  Francija 131.5 Planica 2014 [65]
10 Atsuko Tanaka Kanada 130.0 Courchevel 2013 [65]
Zastava Italije Italija 130.0 Oslo 2016 [65]
12 Julia Kykkänen  Finska 125.0 Oslo 2016 [65]
13 Michaela Doleželová  Češka 116.5 Courchevel 2013 [65]
14 Daniela Haralambie Zastava Romunije Romunija 115.0 Oslo 2016 [65]
15 Kinga Raida  Poljska 111.0 Planica 2016 [65]
16 Wendy Vuik Zastava Nizozemske Nizozemska 107.0 Oslo 2013 [65]
17 Virág Vörös Zastava Madžarske Madžarska 101.0 Predazzo 2016 [65]
18 Tong Ma Ljudska republika Kitajska Kitajska 99.0 Erzurum 2012 [65]
19 Šarlote Šķēle Latvijaska zastava Latvija 85.0 Predazzo 2013 [65]
20 Anemarii Bendi  Estonija 83.0 Otepää 2014 [65]
21 Valentina Sderzhikova Zastava Kazahstana Kazahstan 80.0 Szczyrk 2015 [65]
22 Guy-Lim Park  Južna Koreja 79.5 Notodden 2015 [65]
23 Khrystyna Droniak Zastava Ukrajine Ukrajina 77.0 Szczyrk 2016 [65]

Trenutno aktivni

[uredi | uredi kodo]
Holmenkollbakken ski jump, 1916
Copper Peak, Michigan; edina letalnica izven Europe
Lake Placid (OI skakalnici)
Nižni Novgorod, Rusija

Najbolj prepoznavna imena, ki trenutno aktivno skačejo:

Moški

[uredi | uredi kodo]

Ženske

[uredi | uredi kodo]

Neuspešni

[uredi | uredi kodo]

Eden je zaslovel s padcem, drugi pa z laičnim pristopom:

  • Slovenija Vinko Bogataj – zaslovel v odddaji "Wide World of Sports" ameriške televizije ABC, kot "The Agony of Defeat man", ko se je njegov spektakularen padec na letalnici v Oberstdorfu kar nekaj let vrtel v uvodni špici te oddaje
  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Eddie "The Eagle" Edwards – britanski zmagovalec ljudskih src, ki je s svojim povsem amaterskim pristopom na Zimskih olimpijskih igrah 1988 osvojil zadnje mesto. Po njem so leta 2016 posneli film.

Smučarski poleti

[uredi | uredi kodo]

Seznami smučarskih skakalcev po državah

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Sihera, Elaine (2010-01-13). "History of Ski Jumping Winter Olympics Norway Matt Nykanen Sondre Nordheim Olaf Rye". sportinglife360.com. Helium, Inc. Archived from the original on 2014-06-06. Retrieved 2015-05-13.
  2. »Computational Fluid Dynamics for Sport Simulation by Martin Peters (2009)«. Google. Pridobljeno 15. novembra 2016.
  3. 3,0 3,1 Saur, Lasse (1999): Norske ski – til glede og besvær. Research report, Høgskolen i Finnmark.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Haarstad, Kjell (1993): Skisportens oppkomst i Norge. Trondheim: Tapir.
  5. »Huseby competition in Oslo«. skisprungschanzen.com. Pridobljeno 15. marca 2015.[mrtva povezava]
  6. 6,0 6,1 Kunnskapsforlagets idrettsleksikon (Encyclopedia of Sports), Oslo: Kunnskapsforlaget, 1990. ISBN 82-573-0408-5
  7. MacArthur, Paul J. (Mar–Apr 2011). Skiing Heritage Journal, pp. 20–25, at Google Books. International Skiing History Association. Retrieved 2015-05-22.
  8. »Birger Ruud: družina smučarskih skakalcev«. sports.jrank.org. Pridobljeno 14. marca 2016.
  9. »Sepp Bradl prva zvezda smučarskih skokov«. ORF. Pridobljeno 14. marca 2016.
  10. »Sepp Bradl prva zvezda smučarskih skokov še drugič postavil ssvetovni rekord«. ORF. Pridobljeno 14. marca 2016.
  11. Ito, Shinichiro; Seo, Kazuya; Asai, Takeshi (2008). "An Experimental Study on Ski Jumping Styles (P140)" Arhivirano 2016-03-12 na Wayback Machine.. The Engineering of Sport 7. Retrieved 2015-03-09.
  12. Higdon, Hal (March–April 1991). Snow Country, pp. 48–51, at Google Books. Retrieved 2015-05-23.
  13. »5o years from K.O.P. foundation«. planica.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. novembra 2016. Pridobljeno 18. oktobra 2012. Arhivirano 2016-11-21 na Wayback Machine.
  14. »First time the wind and gate compensation was used jumping at World Cup event in Oberstdorf In 2010« (PDF). International Ski Federation. Pridobljeno 30. januarja 2010.
  15. »Fair compensation for gate and wind conditions in ski jumping – estimated from competition data using a mixed model«. epec.org. Pridobljeno 30. januarja 2010.
  16. »Prvič v zgodovini smučarskih skokov: tekma mešanih parov«. szlj.si. Pridobljeno 16. junija 2012.
  17. »Ski jumping hills in Mostec, Ljubljana«. skisprungschanzen.com. Pridobljeno 12. junija 2012.
  18. »Vtičeva in Naglič zmagovalca mešanih parov«. RTV Slovenia. Pridobljeno 16. junija 2012.
  19. »First ever tandem ski jump in Planica on 18 February 2016«. youtube. Pridobljeno 21. februarja 2016.
  20. »New ski brands replace Fluege.de and Elan«. International Ski Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. septembra 2016. Pridobljeno 12. junija 2016. Arhivirano 2016-09-17 na Wayback Machine.
  21. »Innovation: Illuminated inrun-track«. International Ski Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. decembra 2016. Pridobljeno 29. septembra 2016. Arhivirano 2016-12-12 na Wayback Machine.
  22. »Razvoj skakalnega sloga«. skijumping-info.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2014. Pridobljeno 15. januarja 2012. Arhivirano 2014-02-23 na Wayback Machine.
  23. »Za skakalce je pomembna teža«. New York Times. Pridobljeno 11. februarja 2010.
  24. Jessica (2011-12-04). "USA's Sarah Hendrickson wins first-ever Women's Ski Jumping World Cup competition" Arhivirano 2015-02-22 na Wayback Machine.. Women's Sports & Entertainment Network. Retrieved 2015-01-28.
  25. »FIS MEDIA INFO: Decisions of the 45th International Ski Congress in Vilamoura/Algarve«. International Ski Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2013. Pridobljeno 14. novembra 2009. Arhivirano 2013-01-23 at Archive.is
  26. »IOC approves skicross; rejects women's ski jumping«. iht.com. Pridobljeno 15. marca 2009.
  27. »Female Ski Jumpers Seem Olympic Inclusion«. Epoch Times. Pridobljeno 14. novembra 2009.[mrtva povezava]
  28. »Why women can't ski jump in the Winter Olympics«. Christian Science Monitor. Pridobljeno 14. novembra 2014.
  29. »Super Ranking for alpine skiing«. ski-database.com. 15. julij 2016.
  30. »Austrian national record by Kraft«. YouTube. Pridobljeno 15. februarja 2016.
  31. »watch Anders Fannemel set the new world record«. Telegraph. Pridobljeno 16. februarja 2015.
  32. »Superlotnik Stoch przesunął granicę! Rekord Polski pobity« (v poljščini). tvn24.pl. Pridobljeno 21. marca 2015.
  33. »Watch: Peter Prevc sets new ski jumping world record with 'perfect' leap of 250m (820 feet)«. Telegraph. Pridobljeno 14. februarja 2015.
  34. »Freund wins ski flying event In Vikersund and set German record«. Yahoo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. novembra 2016. Pridobljeno 15. februarja 2015. Arhivirano 2016-11-25 na Wayback Machine.
  35. »US national record by Alborn«. parkrecord.com. Pridobljeno 19. marca 2017.
  36. »Japanese national record by Kasai in Vikersund«. YouTube. Pridobljeno 15. februarja 2015.
  37. »Finnish national record by Happonen«. YouTube. Pridobljeno 13. februarja 2011.
  38. »Swiss national record by Ammann in Vikersund«. YouTube. Pridobljeno 13. februarja 2011.
  39. »Swiss national record by Ammann tied in Planica«. YouTube. Pridobljeno 20. marca 2016.
  40. »Czech national record by Hájek«. YouTube. Pridobljeno 20. marca 2010.
  41. 41,00 41,01 41,02 41,03 41,04 41,05 41,06 41,07 41,08 41,09 41,10 41,11 41,12 41,13 41,14 41,15 »Rekordy i statystyki: Loty narciarskie«. skokinarciarskie.pl (v poljščini). Pridobljeno 12. februarja 2013.
  42. »French national record by Descombes Sevoie«. YouTube. Pridobljeno 15. februarja 2016.
  43. »MacKenzie Boyd-Clowes becomes first Canadian ski jumper to fly past 200 metres«. Calgary Harald. Pridobljeno 4. februarja 2013.
  44. »Bugarian national record by Zografski«. YouTube. Pridobljeno 20. marca 2013.
  45. »Ukrainian national record by Shumbarets«. YouTube. Pridobljeno 25. marca 2009.
  46. »Turkish national record by Yüksel from 6:28–6:38«. 24ur.com. Pridobljeno 25. marca 2009.
  47. »Skifliegen: Zwei Weltrekorde«. Arbeiter-Zeitung (v nemščini): 10. 1967. Pridobljeno 12. februarja 2013.
  48. »Brits will compete in the Junior World Championships?«. skijumping.pl (v poljščini). 29. november 2016.
  49. »Results Training 1 Innsbruck, THU 3 JAN 2002« (PDF). fis-ski.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. maja 2003. Pridobljeno 12. februarja 2013. Arhivirano 2003-05-14 na Wayback Machine.
  50. »FIS Continental Cup Competition in Bischofshofen Individual K125 Official Results« (PDF). fis-ski.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. avgusta 2004. Pridobljeno 12. februarja 2013. Arhivirano 2004-08-08 na Wayback Machine.
  51. »Vas zanima, kakšen so rekordi po državah v smučarskih poletih«. siol.net. Pridobljeno 16. marca 2014.
  52. Paweł Borkowski. »Nežborts z nowym rekordem Łotwy! Zobacz, jak skaczą Łotysze (wideo)«. nicesport.pl (v poljščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. aprila 2013. Pridobljeno 12. februarja 2013.
  53. Henryk Mażul (Maj 2006). »Ptaki w locie naśladując«. tygodnik.lt (v poljščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. decembra 2013. Pridobljeno 12. februarja 2013.
  54. »Skíðastökkið verður hápunktur leikanna«. Alþýðublaðið: 16. 28. februar 1960. Pridobljeno 12. februarja 2013.
  55. »Пред "Четирите скокалници" имаше четирикатна скокалница на Шапка«. novamakedonija.com.mk (v makedonščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2013. Pridobljeno 12. februarja 2013.
  56. 56,0 56,1 Adrian Dworakowski. »Egzotyczne skoki narciarskie«. skijumping.pl (v poljščini). Pridobljeno 12. februarja 2013.
  57. »Žabljak«. skisprungschanzen.com. Pridobljeno 12. februarja 2013.
  58. »Prva skijaška skakaonica u Palama«. palelive.com (v bosanščini). Pridobljeno 12. februarja 2013.
  59. »ISTORIJA SKIJANJA NA JAHORINI I BIH« (v bosanščini). Pridobljeno 6. februarja 2015.
  60. »Neerpeltenaar kroont zich tot Belgisch kampioen schansspringen« (v nizozemščini). Het Belang van Limburg. 13. junij 2012. Pridobljeno 14. junija 2012.
  61. Broekx, Jesse (11. junij 2012). »Tom Waes niet langer beste Belgische schansspringer« (v nizozemščini). sport.be.msn.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2019. Pridobljeno 14. junija 2012.
  62. Van Horne, Kizzy (14. junij 2012). »Twintiger snoept Belgisch record schansspringen van Tom Waes af« (v nizozemščini). Het Nieuwsblad. Pridobljeno 14. junija 2012.
  63. »Rekord i Skihop«. Grønlandsposten. 15. marec 1949. Pridobljeno 12. februarja 2013.
  64. »Ski-ing. Americans at Mount Cook. Durrance wins two events«. Auckland Star: 15. 27. julij 1937. Pridobljeno 12. februarja 2013.
  65. 65,00 65,01 65,02 65,03 65,04 65,05 65,06 65,07 65,08 65,09 65,10 65,11 65,12 65,13 65,14 65,15 65,16 65,17 65,18 65,19 65,20 65,21 65,22 65,23 »Seznam ženskih osebnih rekordov« (PDF). skisprungschanzen.com. Pridobljeno 2. decembra 2016.
  • Nordheim, Elfie; Nowak Nordheim, Walter: Leksikon športnih panog Mladinska knjiga, Ljubljana, 1972, (COBISS)