Peter Prevc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Peter Prevc
FIS Sommer Grand Prix 2014 - 20140809 - Peter Prevc 1.jpg  *
Osebni podatki
Rojstvo 20. september 1992({{padleft:1992|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (23 let)
Kranj
Višina 1,82 m
Športna kariera
Klub SK Triglav Kranj
Smuči ELAN
Osebni rekord 250m (Vikersund 2015)
Svetovni pokal
Kariera 2010-danes
Zmage 15 (+9 ekipno)
Stopničke 41 (+15 ekipno)
posodobljeno 22. marec 2015.

Peter Prevc, slovenski smučarski skakalec, * 20. september 1992, Kranj.

Z velikih tekmovanj ima pet posamičnih kolajn in eno ekipno. Kot tretji Slovenec je osvojil mali kristalni globus v skupnem seštevku smučarskih poletov. Je tudi skupni zmagovalec v tekmovanju Adidas Distance Award za največ doseženih metrov v eni sezoni. Kot tretji Slovenec po Ulagi, Peterki in Kranjcu je oblekel rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu in kot četrti Slovenec, ki je kadarkoli vodil v svetovnem pokalu. Njegov osebni in klubski trener je Jani Grilc, reprezentančni pa Goran Janus. 14. februarja 2015 je kot drugi slovenski skakalec po Jožetu Šlibarju postavil nov svetovni rekord s poletom, dolgim 250 m. Tako je Prevc postal prvi skakalec, ki je preletel 250 m.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Rojen v Kranju, nekaj let živel v Dražgošah, sedaj živi v Dolenji vasi, v občini Železniki. Prihaja iz zelo velike družine, saj je najstarejši izmed petih otrok. Njegova mlajša brata Cene in Domen skačeta, poleg tega pa ima še dve mlajši sestri. Med leti 1997-1999 je obiskoval Antonov vrtec v Železnikih. Najprej je osnovnošolsko znanje nabiral v podružnični šoli Selca, nato pa v OŠ Železniki. Srednje šolanje je nadaljeval na Ekonomski gimnaziji Franceta Prešerna Kranj.

Njegova skakalna pot se je začela pri devetih letih na 25-metrski skakalnici nedaleč od doma, bolj znani po imenu Bregarca, ki stoji le nekaj metrov od njegove hiše. Tam je s svojimi vrstniki skakal v navadni smučarski opremi. Nato ga je oče leta 2002 vpisal v SK Triglav Kranj, kjer je dobil prave skakalne smuči.[1]

Kariera[uredi | uredi kodo]

Debi v svetovnem pokalu (2009)[uredi | uredi kodo]

Leta 2009 je Prevc debitiral na tekmi v Lillehammerju, kjer je že takoj osvojil točke svetovnega pokala. Januarja 2010 je nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v Hinterzartnu[2], kjer je osvojil srebrno medaljo in dokazal, da gre resnično za velik skakalni up. Mnogi so ga že pred sezono označevali za svetlo prihodnost slovenskega skakanja in zagotovil si je tudi normo za Zimskih olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru, kjer je na srednji skakalnici osvojil sedmo mesto, na veliki pa je bil 16. Nastopil je tudi na ekipni tekmi, kjer je skupaj s Primožem Piklom, Mitjo Mežnarjem in Robertom Kranjcem osvojil osmo mesto.

Medalja na svetovnem prvenstvu (2011)[uredi | uredi kodo]

Prevc leta 2011 v Zakopanah

Leta 2011 je debitiral še na SP v nordijskem smučanju 2011 v Oslu, kjer je osvojil bron na ekipnem tekmovanju s slovensko reprezentanco.[3] V ekipi so nastopili še Robert Kranjec, Jurij Tepeš in Jernej Damjan. V Planici je debitiral v poletih, kjer je ekipno s tretjim mestom sploh prvič stal na odru za zmagovalce. Skupaj s tremi sotekmovalci so bili z strani društva slovenskih športnih novinarjev izbrani za Slovensko športno ekipo leta.

Padec v Oberstdorfu (2012)[uredi | uredi kodo]

Leta 2012 je na ekipni tekmi svetovnega pokala v poletih v Oberstdorfu priboril slovenski ekipi prvo zmago na ekipnih tekmovanjih v zgodovini. Pri poletu dolgem 225,5 m je padel in si poškodoval ramenske vezi. S tem je predčasno končal sezono. Kljub temu je Slovenija na tej tekmi zmagala in se veselila prve slovenske ekipne zmage. V ekipi so bili še Jure Šinkovec, Robert Kranjec in Jurij Tepeš.

Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih (2013)[uredi | uredi kodo]

V sezoni 2013 je v krajih Zakopane, Willingen in Planica skupaj z sotekmovalci zmagal na treh ekipnih tekmah za svetovni pokal. V Vikersundu je z 230 metri postavil osebni rekord. Na SP v nordijskem smučanju 2013 v italijanskem Val di Fiemme, kjer je na veliki skakalnici osvojil srebrno medaljo,[4] na srednji pa bronasto.[5] Na koncu sezone je z drugim mestom na poletih v Planici osvojil še prve stopničke posamično. Zmagal je v posebnem tekmovanju "Adidas Distance Award" za največ doseženih metrov v vseh skokih svetovnega pokala v sezoni 2013. Njegova skupna dolžina vseh skokov, doseženih v tej sezoni, je znašala 7328 metrov.[6]

Prvi mali globus (2014)[uredi | uredi kodo]

Prevc leta 2014 v Engelbergu

V sezoni 2014 mu je uspelo osvojiti mali kristalni globus v poletih z drugim mestom in svojo prvo zmago v svetovnem pokalu na edinih tekmah sezone v poletih na letalnici Kulm v Tauplitzu. To je že četrti za Slovenijo. Enega je osvojil Primož Peterka, dva pa Robert Kranjec. Bil je proglašen za slovenskega športnika leta 2013.[7] Po svoji drugi zmagi v svetovnem pokalu v karieri v Sapporu je po Peterki in Kranjcu postal tretji Slovenec, ki je v svoji karieri oblekel rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu.[8] Pred tem se je na mesto vodilnega v skupnem seštevku svetovnega pokala kot prvemu Slovencu uspelo zavihteti tudi Ulagi, a takrat še niso poznali rumenih majic. 9. februarja 2014 je na Zimskih olimpijskih igrah v ruskem Sočiju na posamični tekmi na srednji skakalnici osvojil srebrno medaljo, kar je prva slovenska posamična olimpijska medalja na srednji skakalnici, 15. februarja 2014 pa je na veliki skakalnici osvojil še bronasto medaljo. Na svojem premiernem nastopu na SP v poletih v Harrachovu 2014 je po dveh serijah osvojil bron. Za konec sezone je zmagal še na na tekmi svetovnega pokala na prenovljeni Bloudkovi velikanki z novim absolutnim rekordom 142 metrov. V skupnem seštevku svetovnega pokala je končal na 2. mestu. Leta 2014 je bil že imenovan za Slovenskega športnika leta.

Svetovni rekord (2015)[uredi | uredi kodo]

13. februarja 2015 je na kvalifikacijah pred tekmo svetovnega pokala na poletih v Vikersundu postavil nov slovenski rekord v smučarskih skokih s 245,5 m, dan za tem pa je zmagal na tekmi z novim svetovnim rekordom v finalni seriji 250 m.[9] Rekord je veljal le en dan, kajti na nedeljski tekmi ga je izboljšal Anders Fannemel z 251,5 m.[10]

Novoletna turneja in svetovno prvenstvo v poletih (2016)[uredi | uredi kodo]

S tretjim mestom v Oberstdorfu in prvimi mesti v Garmisch-Partenkirchnu, Innsbrucku in Bischofshofnu je zmagal na novoletni turneji štirih skakalnic 2015/16 kot drugi Slovenec po Primožu Peterki. Skupno je zbral rekordnih 1139,4 točk. Na svetovnem prvenstvu v poletih na Kulmu je Peter po treh serijah tekmo dobil in tako osvojih svojo prvo zlato medaljo na velikih tekmovanjih.

Svetovni pokal[uredi | uredi kodo]

Lestvica[uredi | uredi kodo]

Sezona Skupno SF 4H NT
2009/10 35 41 10
2010/11 24 36 13 N/A
2011/12 15 18 20 N/A
2012/13 7 5 8 N/A
2013/14 2 1 4 N/A
2014/15 2 1 3 N/A
2015/16 1 1 N/A

Zmage[uredi | uredi kodo]

Št. Sezona Datum Kraj Skakalnica Velikost Opombe
1 2013–14 12. jan 2014 Zastava Avstrije Tauplitz Kulm HS 200 L
2 25. jan 2014 Zastava Japonske Sapporo Ōkurayama HS 134 V Nočna tekma
3 23. mar 2014 Zastava Slovenije Planica Bloudkova velikanka HS 139 V
4 2014–15 24. jan 2015 Zastava Japonske Sapporo Ōkurayama HS 134 V Nočna tekma
5 14. feb 2015 Zastava Norveške Vikersund Vikersundbakken HS 225 L Nočna tekma
6 20. mar 2015 Zastava Slovenije Planica Letalnica bratov Gorišek HS 225 L
7 2015–16 13. dec 2015 Zastava Rusije Nižnji Tagil Nižnji Tagil HS 134 V
8 19 dec. 2015 Zastava Švice Engelberg Gross-Titlis-Schanze HS 137 V
9 20 dec. 2015 Zastava Švice Engelberg Gross-Titlis-Schanze HS 137 V
10 1. jan. 2016 Zastava Nemčije Garmisch-Partenkirchen Große Olympiaschanze HS 140 V
11 3. jan. 2016 Zastava Avstrije Innsbruck Bergiselschanze HS 130 V
12 6. jan. 2016 Zastava Avstrije Bischofshofen Paul-Ausserleitner-Schanze HS 140 V Nočna tekma
13 10 jan. 2016 Zastava Nemčije Willingen Mühlenkopfschanze HS 145 V
14 30 jan. 2016 Zastava Japonske Sapporo Ōkurayama HS 134 V
15 10 feb. 2016 Zastava Norveške Trondheim Granåsen HS 140 V

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]