Tadej Pogačar
.jpg) Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022 | |||||||||||||||||||||||||||||
| Osebni podatki | |||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vzdevek | »Pogi«, »novi kanibal« | ||||||||||||||||||||||||||||
| Rojstvo | 21. september 1998[1] (28 let) Klanec[2] | ||||||||||||||||||||||||||||
| Višina | 176 cm | ||||||||||||||||||||||||||||
| Teža | 66 kg | ||||||||||||||||||||||||||||
| Moštveni podatki | |||||||||||||||||||||||||||||
| Trenutno moštvo | UAE Team Emirates XRG | ||||||||||||||||||||||||||||
| Disciplina | cesta | ||||||||||||||||||||||||||||
| Vloga | kolesar | ||||||||||||||||||||||||||||
| Tip kolesarja | vsestranski specialist | ||||||||||||||||||||||||||||
| Amaterska moštva | |||||||||||||||||||||||||||||
| 2008-2017 | Radenska–KD Financial Point | ||||||||||||||||||||||||||||
| Profesionalna moštva | |||||||||||||||||||||||||||||
| 2017–2018 | Rog–Ljubljana | ||||||||||||||||||||||||||||
| 2019– | UAE Team Emirates[3][4] | ||||||||||||||||||||||||||||
| Pomembnejše zmage | |||||||||||||||||||||||||||||
Svetovno prvenstvo
Ostale etapne dirke
Ostale enodnevne dirke
Nagrade in lestvice
| |||||||||||||||||||||||||||||
Zbir medalj
| |||||||||||||||||||||||||||||
Tadej Pogačar, znan tudi pod vzdevkom Pogi, slovenski poklicni kolesar, * 21. september 1998, Klanec pri Komendi, Slovenija.[5][6][a] Od leta 2019 je član World Tour ekipe UAE Team Emirates XRG.
Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na Dirki po Franciji in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so Jacques Anquetil, Eddy Merckx, Bernard Hinault in Miguel Induráin.
Leta 2026 je v 19. etapi Toura, na slovitem vzponu na Alpe d'Huez (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord Marca Pantanija (36:40).
V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za Laureus, najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le Tini Maze.[8][9]
Skupno je v karieri osvojil 6 Grand Tourov (tritedenskih dirk), 7 velikih enotedenskih dirk, 13 spomenikov in 12 navadnih klasik. Je evropski prvak (2025), dvakratni svetovni prvak (2024, 2025) in bronast na OI leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, državni prvak v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v kronometru). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi 130 profesionalnih zmag (15. na večni lestvici).
Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal Tour in SP v cestni dirki (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v cestni dirki. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil Tour in tudi naslov svetovnega ter evropskega prvaka na cestni dirki.
Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini spomenikov uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih (Dirka po Lombardiji) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih spomenikih v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike (Dirka po Flandriji, Liège–Bastogne–Liège, Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024.
Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu (trojna krona ter dva spomenika) in šele drugi po Fausto Coppiju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno trojno krono (zmaga na Giru, Touru in svetovnem prvenstvu v cestni dirki v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček Giro–Tour, pred tem so to dosegli še Fausto Coppi (1949, 1952), Jacques Anquetil (1964), Eddy Merckx (1970, 1972, 1974), Bernard Hinault (1982, 1985), Stephen Roche (1987), Miguel Indurain (1992, 1993) in Marco Pantani (1998).
Leta 2020 je postal prvi Slovenec z zmago na Dirki po Franciji, naslednje leto pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko (2024, 2025, 2026). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil skupaj 71 dni, zeleno majico najboljšega po točkah (3 dni), pikčasto majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, belo majico najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.[10][11] V svojem debiju na olimpijskih igrah leta 2021 v Tokiu je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem Glasgowu. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil Dirko po Italiji, svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut.
Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); Tirreno–Adriatico (2021-22), Pariz–Nica (2023), Dirko po Kataloniji (2024), Auvergne−Rona−Alpe (2025), Dirko po Romandiji (2026) in pa Dirko po Švici (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih spomenikov, najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); Milano–San Remo (2026), Dirko po Flandriji (2023, 2025–26), Liège–Bastogne–Liège (2021, 2024–26) in Dirko po Lombardiji (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na Dirki po Sloveniji (2021, 2022) in je državni prvak v cestni dirki (2023) ter trikratni državni prvak v kronometru (2019, 2020, 2023).
Je vodilni na svetovni lestvici UCI, kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 272 tednov (in rekordnih 262 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.[12][13]
Po prvi zmagi na Touru so se Pogačarju v Dubaju poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu Burdž Kalifa, visoko preko 800 metrov.[14] Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v Abu Dabiju, prestolnici ZAE.[15]
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Rojen je bil na Klancu pri Komendi, mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z žogo. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral nogomet pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener Miha Koncilija, ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu Tilnu. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na Trsteniku pri Kranju.
Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v Ljubljani in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v Kranju, a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko.
S svojo zaročenko, kolesarko Urško Žigart, s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v Monaku. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck.
Kariera
[uredi | uredi kodo]2008–2016: Mlajše selekcije
[uredi | uredi kodo]Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog Ljubljana, katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v Trsteniku 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega.
Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na Krvavec in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v Gabrju leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v Kranju.[16]
In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v vožnji na čas, z etapno in skupno zmago[17] na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v Italiji in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem Plumelecu.[18]
2017: ROG Ljubljana
[uredi | uredi kodo]Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po Sloveniji, ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi belo majico za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo.
2018: Ljubljana Gusto Xaurum
[uredi | uredi kodo]Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum.
Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na Češkem, avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago[19][20] in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po Furlaniji.[21] Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju.
2019: UAE Team Emirates
[uredi | uredi kodo].jpg)
na Pokljuki (leta 2020)
S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.[22] Prva njegova dirka med profesionalci je bila že 15. januarja v Avstraliji, kjer je na Tour Down Under, kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.[23]
Povsem nenačrtovano je sledila portugalska enotedenska Dirko po Algarveju kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi bolezni in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na klanec[24][25] mu je prinesla tudi rumeno majico, ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.[26] Sledila je enodnevna klasika Strade Bianche[27] in Miguel Indurain, nato pa velika enotedenska Dirka po Baskiji[28], kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.[29]
Sledile so ardenske klasike: Amstel Gold Race, Valonska puščica in Liège-Bastogne-Liège.
Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, Dirka po Kaliforniji. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.[30][31]
Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v kronometru, kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila Dirka po Sloveniji, kjer je osvojil skupno 4. mesto in belo majico najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi zelene majice in skupne zmage.[32] Konec junija pa je potekalo tudi DP v cestni dirki v Radovljici, kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23.
Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki Grand Touru, na (Vuelti), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.[33] Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp[34] v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po makadamski podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, Primož Roglič. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,[35] ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.[36]
2020: Prvi Slovenec z zmago Touru
[uredi | uredi kodo].jpg)
Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na Dirki po ZAE zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v kronometru pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na Dirki po Dofineji.
Sledil njegov krstni nastop Dirka po Franciji, ki je bil zaradi covida-19, izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za Primožem Rogličem in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred Rogličem, ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji.
Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki Valonska puščica in z 3. mestom na spomeniku Liege-Bastogne-Liege.
2021: Prva spomenika in drugič Tour
[uredi | uredi kodo].jpg)
Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" Dirki po ZAE.
Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri Tirreno–Adriatico. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski Liège–Bastogne–Liège. Junija pa še svojo prvo Dirki po Sloveniji.
Zatem je sledila še ubranitev naslova Dirke po Franciji, tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja.
Bil je tretji na OI na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na Dirki po Lombardiji.
2022: Strade Bianche, Lombardija
[uredi | uredi kodo]Sezono je uspešno začel z zmago Dirki po Združenih arabskih emiratih, domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates.
Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki Strade Bianche. Teden kasneje je ubranil lanski Tirreno–Adriatico in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na Dirki po Sloveniji. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo.
Dirko po Franciji je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap.
Dobil je dve jesenski klasiki VN Montréala in Tri doline Vareseja. Za konec sezone je ubranil Dirko po Lombardiji ter osvojil tretji spomenik.
2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)
[uredi | uredi kodo]
Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko Pariz–Nica in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z Dirko po Flandriji (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki Amstel Gold Race in Valonska puščica. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku Liège–Bastogne–Liège, osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje.
Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na Pokljuki, kjer je na kronometru osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v cestni dirki v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po Sašu Svibnu (1997) z dvojno krono v istem letu.
Dirko po Franciji je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja.
V Glasgowu je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21.
Sezono pa zaključil z Dirko po Emiliji in Tri doline Vareseja; za konec z tretjo zmago na Dirko po Lombardiji ter petim spomenik v karieri.
2024: Trojna krona, 2 spomenika
[uredi | uredi kodo].jpg)
Sezono je povsem podredil dvojčku Giro–Tour ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno.
Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki Strade Bianche in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem spomeniku sezone, na dirki Milano–San Remo lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri).
Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, Po Kataloniji, kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik Liège–Bastogne–Liège, ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega).
Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki (Giro), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega Eddyja Merckxa kadarkoli na posameznem Giru.
Na 111. izvedbi Dirki po Franciji je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček Giro–Tour.
Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na VN Québeca zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na VN Montréala, po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal.
Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za Eddijem Merckxom (1974) in Stephenom Rochejem (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, trojno krono in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo.
Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke Po Emiliji. Nato je nastopil na še eni mini klasiki Tri doline Vareseja, ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na Dirki po Lombardiji, kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord Fausto Coppija (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s Primožem Rogličem.
2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak
[uredi | uredi kodo]Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki Po Združenih arabskih emiratih. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki Strade Bianche, kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku Milano–San Remo pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na Dirki po Flandriji, kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah Mathieu van der Poelu, "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo.
En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki Pariz–Roubaix, na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z van der Poelom, dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa.
Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki Amstel Gold Race osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela Remco Evenepoel in Mattias Skjelmose; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila Valonska puščica, katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu Huy de Mur, nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku Liège–Bastogne–Liège, skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke.
Prvič je bil nominiran Laureus, najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu Carlos Alcaraz, Armand Duplantis, Leon Marchand in Max Verstappen.[37][8]
Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko Po Dofineji, kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno).
Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, Matej Mohorič pa tretji.
Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na VN Québeca in 2. mesto na VN Montréala.
Na svetovnem prvenstvu v Kigaliju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru.
Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela.
Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko Tri doline Vareseja, na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri.
Za konec sezone je še petič zapored osvojil Dirko po Lombardiji in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela.
2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica
[uredi | uredi kodo]Sezono je odprl na dirki Strade Bianche in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.[38]
Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku Milano-Sanremo. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.[39]
Nadaljeval je na še enem spomeniku, Dirki po Flandriji. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo Van der Poel. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.[40]
Na naslednji dirki, velikem Paris-Roubaixu, je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.[41]
20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade Laureus za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; Carlos Alcaraz, Jannik Sinner, Armand Duplantis, Ousmane Dembélé in Marc Márquez.[42][9]
26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal Liège–Bastogne–Liège in 13. spomenik (četrti v zgodovini za Houajem, Merckxom in Argentinom 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna spomenika uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne spomenike zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat).
3. maja 2026 je osvojil Dirko po Romandiji, že svojo peto od sedmih možnih velikih enotedenskih dirk, ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja.
21. junija 2026 je osvojil Dirko po Švici, že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih velikih enotedenskih dirk, se s tem izenačil z Rogličem in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še Dirka po Baskiji.
26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na Dirko po Franciji in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne (Jacques Anquetil, Eddy Merckx, Bernard Hinault in Miguel Induráin). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na Alpe d'Huez in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila.
Na svoji drugi Vuelti je začel izvrstno z etapno zmago na kronometru v Monaku, kjer živi. Kasneje je zmagal še dve etapi in nosil rdečo majico skupno vodilnega (7 etap), zeleno majico za najboljšega po točkah (6 etap) in modropikčasto majico za najboljšega na gorskih ciljih (4 etap). Žal je v 8. etapi (32 kilometrov pred ciljem) na ravnini, v pelotonu, pri hitrosti 60 km/h grdo padel preko kamna in se prvič v karieri resneje poškodoval ter odstopil.
Pomembnejša tekmovanja
[uredi | uredi kodo]Grand Tour
[uredi | uredi kodo]
dirki Liège–Bastogne–Liège (2021)
| Od | Tritedenske dirke | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1909 |  Dirka po Italiji |
— | — | — | — | — | — | — | 1 | — | — |
| 1903 |  Dirka po Franciji |
— | — | — | 1 | 1 | 2 | 2 | 1 | 1 | 1 |
| 1935 |  Dirka po Španiji |
— | — | 3 | — | — | — | — | — | — | DNF |
Velike enotedenske dirke
[uredi | uredi kodo]| Od | Velike enotedenske dirke | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1933 | Pariz–Nica |
— | — | — | — | — | — | 1 | — | — | — |
| 1966 | Tirreno–Adriatico |
— | — | — | — | 1 | 1 | — | — | — | — |
| 1911 | Dirka po Kataloniji |
— | — | — | NH | — | — | — | 1 | — | — |
| 1924 | Dirka po Baskiji |
— | — | 6 | NH | 3 | — | — | — | — | — |
| 1947 |  Dirka po Romandiji |
— | — | — | NH | — | — | — | — | — | 1 |
| 1947 | Auvergne−Rona−Alpe |
— | — | — | 4 | — | — | — | — | 1 | — |
| 1933 | Dirka po Švici |
— | — | — | NH | — | — | — | — | — | 1 |
Enodnevne dirke
[uredi | uredi kodo]| Od | Spomeniki | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1907 | Milano–San Remo |
— | — | — | 12 | — | 5 | 4 | 3 | 3 | 1 |
| 1913 |  Dirka po Flandriji |
— | — | — | — | — | 4 | 1 | — | 1 | 1 |
| 1896 | Pariz–Roubaix |
— | — | — | NH | — | — | — | — | 2 | 2 |
| 1892 | Liège–Bastogne–Liège |
— | — | 18 | 3 | 1 | — | DNF | 1 | 1 | 1 |
| 1905 | Dirka po Lombardiji |
— | — | — | — | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | — |
| Od | Klasike | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 |
| 1945 | Omloop Het Nieuwsblad |
— | — | — | — | — | — | — | — | — | — |
| 1945 | Kuurne–Bruselj–Kuurne |
— | — | — | — | — | — | — | — | — | — |
| 2007 | Strade Bianche |
— | — | 30 | 13 | 7 | 1 | — | 1 | 1 | 1 |
| 1876 | Milano–Torino |
— | — | — | — | 4 | — | — | — | — | — |
| 1977 | Dirka po Bruggeju |
— | — | — | — | — | — | — | — | — | — |
| 1958 | E3 Saxo Classic |
— | — | — | NH | — | — | 3 | — | — | — |
| 1934 | Gent–Wevelgem |
— | — | — | — | — | — | — | — | — | — |
| 1945 | Skozi Flandrijo |
— | — | — | NH | — | 10 | — | — | — | — |
| 1907 | Scheldeprijs |
— | — | — | — | — | — | — | — | — | — |
| 1961 | Brabantska puščica |
— | — | — | — | — | — | — | — | — | — |
| 1966 |  Amstel Gold Race |
— | — | DNF | NH | — | — | 1 | — | 2 | — |
| 1936 | Valonska puščica |
— | — | 53 | 9 | DNS | 12 | 1 | — | 1 | — |
| 1962 |  Eschborn–Frankfurt |
— | — | — | NH | — | — | — | — | — | — |
| 1893 | Brussels Cycling Classic |
— | — | — | — | — | — | — | — | — | — |
| 1981 | Klasika San Sebastián |
— | — | DNF | NH | — | DNF | — | — | — | — |
| 1996 | Hamburg Cyclassics |
— | — | — | NH | — | — | — | — | — | |
| 1931 | Bretonska klasika |
— | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | — |
| 2010 |  Velika nagrada Québeca |
— | — | — | NH | 24 | — | 7 | 29 | — | |
| 2010 | Velika nagrada Montréala |
— | — | — | 1 | — | 1 | 2 | — | ||
| 1909 | Dirka po Emiliji |
— | — | — | — | DNF | 2 | 2 | 1 | — | — |
| 1919 | Coppa Bernocchi |
— | — | — | NH | — | — | — | — | — | — |
| 1919 | Tri doline Vareseja |
— | — | — | 3 | 1 | 5 | NR | 1 | — | |
| 1906 | Gran Piemonte |
— | — | — | — | — | — | — | — | — | — |
| 1896 | Pariz–Tours |
— | — | — | — | — | — | — | — | — | — |
Domača dirka
[uredi | uredi kodo]| Od | Dirka | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1993 |  Dirka po Sloveniji |
5 | 4 | 4 | NH | 1 | 1 | — | — | — | — |
Reprezentanca
[uredi | uredi kodo]| Od | Olimpijske igre | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1896 |  |
Cestna dirka | Ni bilo | 3 | NH | — | NH | |||||
| 1912 | Kronometer | — | — | |||||||||
| Od | Svetovno prvenstvo | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | |
| 1927 |  |
Cestna dirka | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | 3 | 1 | 1 | — |
| 1994 | Kronometer | — | — | — | — | 10 | 6 | 21 | — | 4 | — | |
| Od | Evropsko prvenstvo | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | |
| 2016 |  |
Cestna dirka | — | — | — | — | 5 | — | — | — | 1 | — |
| 2016 | Kronometer | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | — | |
| Od | Državno prvenstvo | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | |
| 1991 |  |
Cestna dirka | — | 6 | 7 | 2 | 5 | — | 1 | — | — | — |
| 1991 | Kronometer | 5 | 2 | 1 | 1 | 3 | — | 1 | — | — | — | |
Primerjava z Eddyjem Merckxom
[uredi | uredi kodo]Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival Greg LeMond, pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so Lucien Van Impe, Laurent Fignon in Bernard Hinault pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji Joop Zoetemelk, mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam Eddy Merckx, v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. Ernesto Colnago pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom.
Rezultati
[uredi | uredi kodo]- 2015
- 8.mesto Course de la Paix Juniors
- 2016
- 1.mesto
Kronometer, Mladinski državni prvak - 1.mesto
Skupno Giro della Lunigiana
- 1.mesto
Razvrstitev po točkah - zmaga v eni etapi (št. 3)
- 1.mesto
- 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors
- 3.mesto
Cestna dirka, UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji - 3.mesto MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero
- 3.mesto Montichiari - Roncone
- 6.mesto skupno Tour du Pays de Vaud
- 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo
- 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi
- 2017
- 2.mesto Raiffeisen Grand Prix
- 3.mesto Kronometer, Državno prvenstvo v kronometru U23
- 3.mesto Skupno Dirka po Madžarski
- 4.mesto Skupno Istrska pomlad
- 5.mesto Skupno Dirka po Sloveniji
- 1.mesto
Najboljši mladi kolesar
- 1.mesto
- 5.mesto Skupno Carpathian Couriers Race
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- 1.mesto
- 7.mesto Piccolo Giro di Lombardia
- 8.mesto GP Laguna
- 9.mesto GP Capodarco
- 9.mesto Hrvaška - Slovenija
- 10.mesto Giro del Belvedere
- 2018
- 1.mesto Državni prvak v ciklokrosu
- Državno prvenstvo U23
- 1.mesto Cestna dirka
- 1.mesto Kronometer
- 1.mesto
- 1.mesto
Skupno Tour de l'Avenir - 1.mesto Skupno Grand Prix Priessnitz spa
- 1.mesto
Gorski cilji - 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- zmaga v eni etapi (št. 3)
- 1.mesto
- 1.mesto Skupno Giro del Friuli-Venezia Giulia
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- 1.mesto
- 1.mesto Trofeo Gianfranco Bianchin
- 2.mesto Gran Premio Palio del Recioto
- 2.mesto Kronometer, Državno prvenstvo v kronometru
- 3.mesto Skupno Istrska pomlad
- 4.mesto Skupno Dirka po Sloveniji
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- 1.mesto
- 4.mesto Trofej Poreč
- 4.mesto Raiffeisen Grand Prix
- 5.mesto GP Laguna
- 7.mesto SP v cestni dirki do U-23
- 8.mesto Giro del Belvedere
- 2019 (8 zmag)
- Državno prvenstvo
- 1.mesto Kronometer
- 1.mesto
- 1.mesto Skupno Dirka po Kaliforniji
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- zmagal v eni etapi (št. 6)
- 1.mesto
- 1.mesto Skupno Volta ao Algarve
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- zmagal v eni etapi (št. 2)
- 1.mesto
- 3.mesto Skupno Vuelta a España
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20)
- 1.mesto
- 4.mesto Skupno Dirka po Sloveniji
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- 1.mesto
- 6.mesto Skupno Dirka po Baskiji
- 1.mesto
Najboljši mladi kolesar
- 1.mesto
- 6.mesto GP Miguel Induráin
- 7.mesto Gran Premio di Lugano
- 2020 (9 zmag)
- Državno prvenstvo
- 1.mesto Kronometer
- 2.mesto cestna dirka
- 1.mesto
- 1.mesto Skupno Dirka po Franciji
- 1.mesto Gorski cilji
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer)
- 1.mesto
- 1.mesto Skupno Volta a la Comunitat Valenciana
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- zmagal dve etapi (št.2 in 4)
- 1.mesto
- 2.mesto Skupno Dirka po Združenih arabskih emiratih
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- zmagal v eni etapi (št. 5)
- 1.mesto
- 3.mesto Liège–Bastogne–Liège
- 4.mesto Skupno Dirka po Dofineji
- 9.mesto Valonska puščica
- 2021 (13 zmag)
- 1.mesto Skupno Dirka po Franciji
- 1.mesto Gorski cilji
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18)
- 1.mesto
- 1.mesto
Skupno Tirreno–Adriatico
- 1.mesto Gorski cilji
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- zmagal v eni etapi (št. 4)
- 1.mesto
- 1.mesto
Skupno Dirka po Združenih arabskih emiratih
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- zmagal v eni etapi (št. 3)
- 1.mesto
- 1.mesto
Skupno Dirka po Sloveniji
- 1.mesto Gorski cilji
- zmagal v eni etapi (št. 2)
- 1.mesto
- 1.mesto Liège–Bastogne–Liège
- 1.mesto Dirka po Lombardiji
- Olimpijske igre
- 3. mesto
Cestna dirka (Tokio)
- 3. mesto
- Državno prvenstvo
- 3.mesto Kronometer
- 5.mesto Cestna dirka
- 3.mesto Skupno Dirka po Baskiji
- zmagal v eni etapi (št. 3)
- 3.mesto Tri doline Vareseja
- 4.mesto Milano–Torino
- 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo
- 7.mesto Strade Bianche
- 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo
- 2022 (16 zmag)
- 1.mesto Skupno Tirreno–Adriatico
- 1.mesto
Najboljši šprinter - 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6)
- 1.mesto
- 1.mesto Skupno Dirka po Združenih arabskih emiratih
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7)
- 1.mesto
- 1.mesto Skupno Dirka po Sloveniji
- 1.mesto Najboljši šprinter
- zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5)
- 1.mesto
- 1.mesto Dirka po Lombardiji
- 1.mesto Strade Bianche
- 1.mesto Velika nagrada Montréala
- 1.mesto Tri doline Vareseja
- 2.mesto Skupno Dirka po Franciji
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17)
- v vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10)
- 1.mesto
- 2.mesto Dirka po Emiliji
- 4.mesto Dirka po Flandriji
- 5.mesto Milano–San Remo
- 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo
- 10.mesto Skozi Flandrijo
- 2023 (17 zmag)
- Državno prvenstvo
- 1.mesto Cestna dirka
- 1.mesto Kronometer
- 1.mesto
- 1.mesto Skupno Pariz–Nica
- 1.mesto
Najboljši šprinter - 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8)
- 1.mesto
- 1.mesto Skupno Vuelta a Andalucía
- 1.mesto Najboljši sprinter
- zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4)
- 1.mesto
- 1.mesto Dirka po Flandriji
- 1.mesto Dirka po Lombardiji
- 1.mesto Amstel Gold Race
- 1.mesto Valonska puščica
- 1.mesto Clásica Jaén Paraíso Interior
- 2.mesto Skupno Dirka po Franciji
- 1.mesto Najboljši mladi kolesar
- zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20)
- 1.mesto
- 2.mesto Dirka po Emiliji
- 3.mesto
SP v cestni dirki (Glasgow) - 3.mesto E3 Saxo Bank Classic
- 3.mesto Coppa Sabatini
- 4.mesto Milano–San Remo
- 4.mesto Giro della Toscana
- 5.mesto Tri doline Vareseja
- 2024 (25 zmag)
- 1.mesto Strade Bianche
- 1.mesto Skupno Dirka po Kataloniji
- 1.mesto
Po točkah - 1.mesto
Gorski cilji - zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7)
- 1.mesto
- 1.mesto Liège–Bastogne–Liège
- 1.mesto
Skupno Dirka po Italiji
- 1.mesto Gorski cilji
- zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20)
- 1.mesto
- 1. mesto Skupno Dirka po Franciji
- Gorski cilji
- zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21)
- 1.mesto Velika nagrada Montréala
- 1.mesto
SP v cestni dirki (Zürich) - 1.mesto Dirka po Emiliji
- 1.mesto Dirka po Lombardiji
- 3.mesto Milano–San Remo
- 7.mesto Velika nagrada Québeca
- 2025 (20 zmag)
- 1.mesto Skupno Dirka po Združenih arabskih emiratih
- zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7)
- 1.mesto Dirka po Flandriji
- 1.mesto Liège–Bastogne–Liège
- 1.mesto Strade Bianche
- 1.mesto Valonska puščica
- 1.mesto
Skupno Dirka po Dofineji
- zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7)
- 1.mesto Skupno Dirka po Franciji
- Gorski cilji
- zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13)
- 1.mesto SP v cestni dirki (Kigali)
- 1.mesto EP v cestni dirki (Guilherand-Granges)
- 1.mesto Tri doline Vareseja
- 1.mesto Dirka po Lombardiji
- 2.mesto Pariz–Roubaix
- 2.mesto Amstel Gold Race
- 2.mesto Velika nagrada Montréala
- 3.mesto Milano–San Remo
- 4.mesto SP v kronometru (Kigali)
- 2026 (22 zmag)
- 1.mesto Strade Bianche
- 1.mesto Milano–San Remo
- 1.mesto Dirka po Flandriji
- 1.mesto Liège–Bastogne–Liège
- 1.mesto Skupno Dirka po Romandiji
- 1.mesto
Po točkah - zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5)
- 1.mesto
- 1.mesto Skupno Dirka po Švici
- 1.mesto Po točkah
- zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5)
- 1.mesto
- 1.mesto Skupno Dirka po Franciji
- zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19)
- Dirka po Španiji
- zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6)
- 2.mesto Pariz–Roubaix
Statistika
[uredi | uredi kodo]Etapne dirke
[uredi | uredi kodo]Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage.
| Dirka | Skupno | Po točkah | Gorski cilji | Mladi kolesar | Etapne zmage | Skupne zmage |
|---|---|---|---|---|---|---|
| ↓ GRAND TOUR ↓ | ||||||
| Dirka po Italiji |
 (20 dni) |
— |  (20 dni) |
— | 6 | 1 |
| Dirka po Franciji |
 (71 dni) |
— (3 dni) |
 (40 dni) |
 (75 dni) |
26 | 5 |
| Dirka po Španiji |
— (7 dni) |
— (6 dni) |
— (4 dni) |
(7 dni) |
6 | — |
| Skupaj | 98 dni | 9 dni | 64 dni | 82 dni | 38 etap | 6 zmag |
| ↓ VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE ↓ | ||||||
| Pariz–Nica |
(5 dni) |
 (3 dni) |
— | (7 dni) |
3 | 1 |
| Tirreno–Adriatico |
(8 dni) |
 (4 dni) |
 (4 dni) |
(9 dni) |
3 | 2 |
| Dirka po Kataloniji |
 (6 dni) |
 (6 dni) |
 (6 dni) |
— | 4 | 1 |
| Dirka po Baskiji |
— | — | — (4 dni) |
 (1 dan) |
1 | — |
| Dirka po Romandiji |
 (5 dni) |
 (5 dni) |
— | — | 4 | 1 |
| Auvergne−Rona−Alpe |
 (4 dni) |
(3 dni) |
— (1 dan) |
— | 3 | 1 |
| Dirka po Švici |
(5 dni) |
(5 dni) |
— (2 dni) |
— | 3 | 1 |
| Skupaj | 33 dni | 26 dni | 17 dni | 17 dni | 21 etap | 7 zmag |
Prestižne enodnevne dirke
[uredi | uredi kodo]| Uvrstitev | Dirka | Tekmovanje | Leto |
|---|---|---|---|
| Bron | Olimpijske igre |
cestna dirka | Tokio (2021) |
| Zlato | Svetovno prvenstvo |
cestna dirka | Kigali (2025) |
| Zlato | Zürich (2024) | ||
| Bron | Glasgow (2023) | ||
| Zlato | Evropsko prvenstvo |
cestna dirka | Guilherand-Granges (2025) |
| 1 x prvak | Državno prvenstvo |
cestna dirka | Radovljica (2023) |
| 3 x prvak | kronometer | Ljubljana (2019) | |
| Pokljuka (2020, 2023) | |||
| 13 zmag | Milano–San Remo |
spomeniki | 2026 |
| Dirka po Flandriji |
2023, 2025, 2026 | ||
| Liège–Bastogne–Liège |
2021, 2024, 2025, 2026 | ||
| Dirka po Lombardiji |
2021, 2022, 2023, 2024, 2025 | ||
| 12 zmag | Strade Bianche |
klasike | 2022, 2024, 2025, 2026 |
| Amstel Gold Race |
2023 | ||
| Valonska puščica |
2023, 2025 | ||
| Velika nagrada Montréala |
2022, 2024 | ||
| Dirka po Emiliji |
2024 | ||
| Tri doline Vareseja |
2022, 2025 |
Izjemni dosežki
[uredi | uredi kodo]- edini v zgodovini, ki je dva različna spomenika zmagal 3x zapored.
- na Dirki po Franciji je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber.
- prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 spomenike zapored.
- v istem letu je 3 različne spomenike zmagal dvakrat (Merckx štirikrat).
- osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik Dirke po Flandriji osvojil trikrat.
- edini v zgodovini ki je dvojček SP v cestni dirki + Lombardija osvojil 2-krat.
- edini v zgodovini se je na vseh petih spomenikih v sezoni uvrstil na stopničke.
- Spomenik Liège–Bastogne–Liège je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored.
- edini v zgodovini, ki se je na spomenikih vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke.
- z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec Dirke po Franciji.
- šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na cestni dirki.
- 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel rumeno majico na Touru, največ v zgodovini.
- eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili trojno krono (Giro + Tour + SP v istem letu).
- je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na Touru in na Svetovno prvenstvo v cestni dirki.
- eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček Giro–Tour.
- kot edini v zgodovini Toura je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu.
- sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih spomenikov, uspel zmagati 5-krat zapored (Lombardijo).
- eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih Grand Tour dirkah.
- šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih velikih enotedenskih dirk (manjka mu le še Baskija).
- edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih Grand Tour nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru.
- osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat rumeno, 3-krat pikčasto in 4-krat belo majico), največ v zgodovini Dirke po Franciji.
- šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike (2025, 2026).
- prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil Giro, Tour, Cestno dirko svetovnega prvenstva in vsaj 2 spomenika.
- prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru Dirke po Franciji.
- in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil Dirko po Franciji in naslov tako svetovnega kot tudi evropskega prvaka na cestni dirki.
- šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov Milano–San Remo in Dirko po Flandriji.
Ostalo
[uredi | uredi kodo]- 130 profesionalnih zmag
- 13 skupno osvojenih spomenikov
- 6 skupno osvojenih Grand Tour dirk
- 2-kratni svetovni prvak na cestni dirki
- 1-kratni evropski prvak na cestni dirki
- 7 skupno osvojenih velikih enotedenskih dirk
- rekordnih 267 tednov (skupno) na vrhu svetovne lestvice UCI
- rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu svetovne lestvice UCI
- rekordne 4 osvojene bele majice najboljšega mladega kolesarja na Dirki po Franciji
- rekordnih 75 dni (skupno) v beli majici najboljšega mladega kolesarja na Dirki po Franciji
Profesionalne zmage (130)
[uredi | uredi kodo]V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z 130 zmagami (je 15. na večni lestvici).[43]
| Leto | Zmaga | Dirka | Opomba | Serija |
|---|---|---|---|---|
| 2019 | 1. |  Volta ao Algarve |
2. etapa | UCI Europe Tour (2.HC) |
| 2. | Volta ao Algarve |
Skupno | UCI Europe Tour (2.HC) | |
| 3. |  Dirka po Kaliforniji |
6. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 4. | Dirka po Kaliforniji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 5. | Državno prvenstvo v vožnji na čas |
Enodnevna | Državno prvenstvo | |
| 6. | Dirka po Španiji |
9. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 7. | Dirka po Španiji |
13. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 8. | Dirka po Španiji |
20. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 2020 | 9. | Volta a la Comunitat Valenciana |
2. etapa | UCI ProSeries (2) |
| 10. | Volta a la Comunitat Valenciana |
4. etapa | UCI ProSeries (2) | |
| 11. | Volta a la Comunitat Valenciana |
Skupno | UCI ProSeries (2) | |
| 12. |  Dirka po Združenih arabskih emiratih |
5. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 13. | Državno prvenstvo v vožnji na čas |
Enodnevna | Državno prvenstvo | |
| 14. | Dirka po Franciji |
9. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 15. | Dirka po Franciji |
15. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 16. | Dirka po Franciji |
20. etapa (ITT) | UCI World Tour (2) | |
| 17. | Dirka po Franciji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 2021 | 18. | Dirka po Združenih arabskih emiratih |
3. etapa | UCI World Tour (2) |
| 19. | Dirka po Združenih arabskih emiratih |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 20. | Tirreno–Adriatico |
4. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 21. | Tirreno–Adriatico |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 22. | Dirka po Baskiji |
3. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 23. | Liège–Bastogne–Liège |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 24. | Dirka po Sloveniji |
2. etapa | UCI ProSeries (2) | |
| 25. | Dirka po Sloveniji |
Skupno | UCI ProSeries (2) | |
| 26. | Dirka po Franciji |
5. etapa (ITT) | UCI World Tour (2) | |
| 27. | Dirka po Franciji |
17. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 28. | Dirka po Franciji |
18. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 29. | Dirka po Franciji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 30. | Dirka po Lombardiji |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 2022 | 31. | Dirka po Združenih arabskih emiratih |
4. etapa | UCI World Tour (2) |
| 32. | Dirka po Združenih arabskih emiratih |
7. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 33. | Dirka po Združenih arabskih emiratih |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 34. | Strade Bianche |
Enodnevna | UCI World Tour (1) | |
| 35. | Tirreno–Adriatico |
4. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 36. | Tirreno–Adriatico |
6. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 37. | Tirreno–Adriatico |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 38. | Dirka po Sloveniji |
3. etapa | UCI ProSeries (2) | |
| 39. | Dirka po Sloveniji |
5. etapa | UCI ProSeries (2) | |
| 40. | Dirka po Sloveniji |
Skupno | UCI ProSeries (2) | |
| 41. | Dirka po Franciji |
6. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 42. | Dirka po Franciji |
7. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 43. | Dirka po Franciji |
17. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 44. | Velika nagrada Montréala |
Enodnevna | UCI World Tour (1) | |
| 45. | Tri doline Vareseja |
Enodnevna | UCI ProSeries (1) | |
| 46. | Dirka po Lombardiji |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 2023 | 47. | Clásica Jaén Paraíso Interior |
Enodnevna | UCI Europe Tour (1.1) |
| 48. | Vuelta a Andalucía |
1. etapa | UCI ProSeries (2) | |
| 49. | Vuelta a Andalucía |
2. etapa | UCI ProSeries (2) | |
| 50. | Vuelta a Andalucía |
4. etapa | UCI ProSeries (2) | |
| 51. | Vuelta a Andalucía |
Skupno | UCI ProSeries (2) | |
| 52. | Pariz–Nica |
4. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 53. | Pariz–Nica |
7. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 54. | Pariz–Nica |
8. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 55. | Pariz–Nica |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 56. | Dirka po Flandriji |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 57. | Amstel Gold Race |
Enodnevna | UCI World Tour (1) | |
| 58. | Valonska puščica |
Enodnevna | UCI World Tour (1) | |
| 59. | Državno prvenstvo v vožnji na čas |
Enodnevna | Državno prvenstvo | |
| 60. | Državno prvenstvo v cestni dirki |
Enodnevna | Državno prvenstvo | |
| 61. | Dirka po Franciji |
6. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 62. | Dirka po Franciji |
20. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 63. | Dirka po Lombardiji |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 2024 | 64. | Strade Bianche |
Enodnevna | UCI World Tour (1) |
| 65. | Dirka po Kataloniji |
2. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 66. | Dirka po Kataloniji |
3. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 67. | Dirka po Kataloniji |
6. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 68. | Dirka po Kataloniji |
7. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 69. | Dirka po Kataloniji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 70. | Liège–Bastogne–Liège |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 71. | Dirka po Italiji |
2. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 72. | Dirka po Italiji |
7. etapa (ITT) | UCI World Tour (2) | |
| 73. | Dirka po Italiji |
8. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 74. | Dirka po Italiji |
15. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 75. | Dirka po Italiji |
16. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 76. | Dirka po Italiji |
20. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 77. | Dirka po Italiji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 78. | Dirka po Franciji |
4. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 79. | Dirka po Franciji |
14. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 80. | Dirka po Franciji |
15. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 81. | Dirka po Franciji |
19. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 82. | Dirka po Franciji |
20. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 83. | Dirka po Franciji |
21. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 84. | Dirka po Franciji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 85. | Velika nagrada Montréala |
Enodnevna | UCI World Tour (1) | |
| 86. | Zürich |
Enodnevna | Svetovno prvenstvo | |
| 87. | Dirka po Emiliji |
Enodnevna | UCI ProSeries (1) | |
| 88. | Dirka po Lombardiji |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 2025 | 89. | Dirka po Združenih arabskih emiratih |
3. etapa | UCI World Tour (2) |
| 90. | Dirka po Združenih arabskih emiratih |
7. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 91. | Dirka po Združenih arabskih emiratih |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 92. | Strade Bianche |
Enodnevna | UCI World Tour (1) | |
| 93. | Dirka po Flandriji |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 94. | Valonska puščica |
Enodnevna | UCI World Tour (1) | |
| 95. | Liège–Bastogne–Liège |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 96. | Dirka po Dofineji |
1. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 97. | Dirka po Dofineji |
6. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 98. | Dirka po Dofineji |
7. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 99. | Dirka po Dofineji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 100. | Dirka po Franciji |
4. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 101. | Dirka po Franciji |
7. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 102. | Dirka po Franciji |
12. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 103. | Dirka po Franciji |
13. etapa (ITT) | UCI World Tour (2) | |
| 104. | Dirka po Franciji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 105. |  Kigali |
Enodnevna | Svetovno prvenstvo | |
| 106. | Guilherand-Granges |
Enodnevna | Evropsko prvenstvo | |
| 107 | Tri doline Vareseja |
Enodnevna | UCI ProSeries (1) | |
| 108. | Dirka po Lombardiji |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 2026 | 109. | Strade Bianche |
Enodnevna | UCI World Tour (1) |
| 110. | Milano–San Remo |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 111. | Dirka po Flandriji |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 112. | Liège–Bastogne–Liège |
Spomenik | UCI World Tour (1) | |
| 113. | Dirka po Romandiji |
1. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 114. | Dirka po Romandiji |
2. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 115. | Dirka po Romandiji |
4. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 116. | Dirka po Romandiji |
5. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 117. | Dirka po Romandiji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 118. | Dirka po Švici |
1. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 119. | Dirka po Švici |
4. etapa (ITT) | UCI World Tour (2) | |
| 120. | Dirka po Švici |
5. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 121. | Dirka po Švici |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 122. | Dirka po Franciji |
3. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 123. | Dirka po Franciji |
6. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 124. | Dirka po Franciji |
10. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 125. | Dirka po Franciji |
14. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 126. | Dirka po Franciji |
19. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 127. | Dirka po Franciji |
Skupno | UCI World Tour (2) | |
| 128. | Dirka po Španiji |
1. etapa (ITT) | UCI World Tour (2) | |
| 129. | Dirka po Španiji |
4. etapa | UCI World Tour (2) | |
| 130. | Dirka po Španiji |
6. etapa | UCI World Tour (2) |
Odlikovanja in nagrade
[uredi | uredi kodo]Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati:
Nagrade
[uredi | uredi kodo]- Vélo d'Or (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski Vélo Magazine.[44][45]
- Champion des champions (2025) – francoski L'Équipe, ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.[46]
- Marca Los 100 del Deporte (2025) – španska Marca ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.[47][48]
- Mednarodni flandrijski kolesar leta (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis Het Nieuwsblad.[49][50]
- Trofeja Eddya Merckxa (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih klasikah, ki jo podeljuje Vélo Magazine.[45]
- Rogovo zlato kolo (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje KD Rog.[51][52]
- Slovenski kolesar leta (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "Večeru zvezd" podeljuje KZS.
- Slovenski športnik leta (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje Društvo športnih novinarjev Slovenije.
- Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta.
Nominacije
[uredi | uredi kodo]- Laureus World Sportsman of the Year (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar).
- Vélo d'Or (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski Vélo Magazine.
- Trofeja Eddya Merckxa (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih klasikah, ki jo podeljuje Vélo Magazine.
- Najboljši športnik Evrope (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP).
- Laureus Breakthrough Award of the Year (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta.
- Slovenski športnik leta (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje Društvo športnih novinarjev Slovenije.
Odlikovanje
[uredi | uredi kodo]- Zlati red za zasluge (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.[53]
Večna lestvica
[uredi | uredi kodo]Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah.
| Uvrstitev | Lestvica | Točke | |
|---|---|---|---|
| 3. | procyclingstats.com | 2156,2 | [54] |
| 5. | cyclingranking.com | 47.130 | [55] |
Opombe
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ https://pantheon.world/profile/person/Tadej_Pogačar
- ↑ https://tadejpogacar.com/about-me
- ↑ »UAE Team Emirates«. Cyclingnews.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. januarja 2019. Pridobljeno 6. januarja 2019.
- ↑ »UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa«. Cyclingnews.com. 8. oktober 2019. Pridobljeno 3. januarja 2020.
- ↑ »O meni«. Tadej Pogačar. Pridobljeno 20. junija 2026.
- ↑ »Tadej Pogačar«. ProCyclingStats.com. Pridobljeno 20. junija 2026.
- ↑ »Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč«. MMC RTV Slovenija. 23. julij 2025.
- 1 2 »Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus«. MMC RTV Slovenija. 21. april 2025.
- 1 2 »Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz«. MMC RTV Slovenija. 20. april 2026.
- ↑ Leicester, John (20. september 2020). »Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus«. NBC Boston. Pridobljeno 20. septembra 2020.
- ↑ »Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura«. MMC-RTV SLO. 18. julij 2021. Pridobljeno 19. julija 2021.
- ↑ »Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta«. MMC-RTV SLO. 25. julij 2023.
- ↑ »Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi«. MMC-RTV SLO. 27. maj 2024.
- ↑ »Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu«. ljubljana.info. 20. september 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. junija 2023. Pridobljeno 8. junija 2023.
- ↑ »Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju«. 24ur.com. 28. maj 2024.
- ↑ »Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru« (article). article. 2. avgust 2015. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana«. article. 4. september 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča (article) dne 3. oktobra 2022. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva« (article). article. 2. marec 2019. Pridobljeno 22. novembra 2019.
- ↑ »Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja« (article). article. 26. avgust 2018. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru« (article). article. 26. avgust 2018. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini« (article). article. 9. september 2018. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo« (article). article. 28. junij 2019. Pridobljeno 22. novembra 2019.
- ↑ »Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15« (article). article. 20. januar 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Tadej Pogačar crowned in Malhão« (article). article. 24. februar 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem« (article). article. 21. februar 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito« (article). article. 24. februar 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30« (article). article. 9. marec 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video« (article). article. 11. april 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu« (article). article. 12. april 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo« (article). article. 19. maj 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions« (article). article. 18. maj 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar«. article. 18. junij 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča (article) dne 18. junija 2019. Pridobljeno 22. novembra 2019.
- ↑ »Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let« (article). article. 17. september 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti«. article. 1. september 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča (article) dne 16. septembra 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium« (article). article. 14. september 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
- ↑ »Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje« (article). article. 30. avgust 2019. Pridobljeno 22. novembra 2019.
- ↑ »Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna«. MMC RTV Slovenija. 3. marec 2025.
- ↑ TNT Sports Cycling (7. marec 2026), THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮💨 | Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights | TNT Sports Cycling, pridobljeno 18. aprila 2026
- ↑ Lisjak, Mitja. »Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!«. rtvslo.si. Pridobljeno 18. aprila 2026.
- ↑ G, T. O. , To. »Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!«. rtvslo.si. Pridobljeno 18. aprila 2026.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ J, T. J. , S. »Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu«. rtvslo.si. Pridobljeno 18. aprila 2026.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ »Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu«. MMC RTV Slovenija. 3. marec 2026.
- ↑ »All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag«. procyclingstats.com. 30. april 2026.
- ↑ »Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize«. CyclingWeekly. Pridobljeno 25. novembra 2021.
- 1 2 »Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo«. MCC RTV Slovenija. 25. december 2025.
- ↑ »Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux«. tadejpogacar.com. 25. december 2025.
- ↑ »Tadej Pogacar triunfa en #Los100«. Marca. 31. december 2025.
- ↑ »Pogacar ya es el más grande: mejor deportista«. marca.com. 31. december 2025.
- ↑ »UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs«. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 27. februarja 2022.
- ↑ »Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar«. Sporza (v nizozemščini). 18. oktober 2022. Arhivirano iz spletišča dne 19. oktobra 2022. Pridobljeno 19. oktobra 2022.
- ↑ »Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022«. www.24ur.com. Pridobljeno 5. novembra 2021.
- ↑ »Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone«. prijavim.se. 12. oktober 2025.
- ↑ »Zlati red za zasluge«. Pridobljeno 12. avgusta 2021.
- ↑ »Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats«. cyclingranking.com (v angleščini). 1. maj 2026.
- ↑ »Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking«. cyclingranking.com (v angleščini). 1. maj 2026.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Uradno spletno mesto
- Tadej Pogačar na Facebooku
- Tadej Pogačar na Instagramu
- Tadej Pogačar na X
- Tadej Pogačar na YouTubu
- Tadej Pogačar na spletišču UCI (angleščina)
- Tadej Pogačar na spletišču Cycling Archives (angleščina)
- Tadej Pogačar na spletišču ProCyclingStats (angleščina)
- Tadej Pogačar na spletišču Cycling Quotient (angleščina)
- Tadej Pogačar na spletišču Olympics.com (angleščina)
- Tadej Pogačar na spletišču Olympedia (angleščina)
- Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija).
- Ime tedna je Tadej Pogačar. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija).
- Ime meseca julija: Tadej Pogačar. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija).
- Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija).
- Ime meseca septembra: Tadej Pogačar. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija).
- Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija).
- Tadej Pogačar: Odleglo mi je. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija).
- Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija).
- Tadej Pogačar, kolesar. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
- Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
- Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija).
|
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
- Rojeni leta 1998
- Živeči ljudje
- Slovenski kolesarji
- Bloudkovi nagrajenci
- Olimpijski tekmovalci za Slovenijo
- Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020
- Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo
- Državni prvaki Slovenije v cestni dirki
- Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas
- Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije