Hamburg Cyclassics

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hamburg Cyclassics
EuroEyes je bil sponzor med leti 2016 in 2020
Podatki o dirki
Datumsredina do konec Avgusta
RegijaHamburg, Nemčija
Disciplinacestna
TekmovanjeUCI World Tour
TipKlasika
Spletna strancyclassics-hamburg.de
Zgodovina
Prva izvedba1996 (1996)
Št. izvedb26
Prvi zmagovalecItalija Rossano Brasi
Največ zmagItalija Elia Viviani (3)
Zadnji zmagovalecDanska Mads Pedersen

Hamburg Cyclassics, za potrebe sponzorjev Bemer Cyclassics Hamburg[1] (v preteklosti znana kot HEW Cyclassics, Vattenfall Europe Hamburg, Vattenfall Cyclassics in EuroEyes Cyclassics), je poletna enodnevna klasična kolesarska dirka, ki jo v okolici Hamburga prirejajo od leta 1996.

Čeprav se trasa vsako leto malce spreminja, je vedno dolga približno 250 kilometrov. Najtežji odsek trase je vzpon na Waseberg v hamburški četrti Blankenese, na katerega se tekmovalci povzpnejo trikrat.[2]

Do leta 2016 je to bila edina nemška dirka najvišjega ranga UCI World Tour, preden se je leto kasneje pridružila še dirka Eschborn–Frankfurt. Organizator je IRONMAN Unlimited Events Germany GmbH.

Pomemben del te dirke je tudi Jedermannrennen ("Dirka vseh"), amaterska dirka številnih kolesarskih navdušencev, ki poteka na isti dan kot profesionalna dirka in na istih cestah. Tako lahko vsi zanesenjaki sodelujejo na treh različnih trasah (55 km, 100 km in 155 km). Število udeležencev je omejeno na 22,000 amaterskih kolesarjev, prijavnice pa morajo biti rezervirane že več mesecev vnaprej.[3][4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

HEW Cyclassics[uredi | uredi kodo]

Leta 1996 je bila organizirana prva dirka kategorije 1.5, kar je najnižja klasifikacija profesionalnih dirk. Prva izvedba je bila najkrajša doslej, dolga le 160 km, dobil pa jo je italijan Rossano Brasi. Podjetje Hamburg's Electricity Works (HEW) je bil prvi sponzor. Že leta 1997 je nastopil in zmagal Jan Ullrich in privabil horde navijačev, saj je bilo to le dva tedna po tem ko je zmagal Dirko po Franciji, dirko je tako hitro dobila na svojem prestižu; in se leta 1998 uvrstila v koledar UCI Road World Cup.[5][6]

Vattenfall Cyclassics[uredi | uredi kodo]

Leta 2002 je dirka dobila novega sponzorja, to je postal švedski elektronski konglomerat Vattenfall (slovensko slap) se je preimenovala v Vattenfall Europe Hamburg, štiri leta kasneje se je spet preimenovala v Vattenfall Cyclassics. Leta 2005 je dirka postala del serije in prve sezone UCI ProTour, naslednica serije World Cup. Potem ko so leta 2009 s koledarja umaknili dirko Deutschland Tour, je ostala edina nemška dirka na najvišji mednarodni ravni. Že od 2011 je dirka del svetovne serije UCI World Tour. Zaradi ravnine je pridobila sloves sprinterske dirke, katero povečini le ti zmagujejo.

Leta 2013 so naleteli na silovite proteste, ki sicer niso bili povezani z samo dirko, pa so bili uperjeni proti glavnemu sponzorju Vattenfall in njegovo okoljsko politiko in njene poskuse pridobitve lastništva lokalnega električnega omrežja.[7]

EuroEyes Cyclassics[uredi | uredi kodo]

Leta 2015 je Vattenfall oznanil, da ne bo več podaljšal sponzorstva. To je ogranizatorje dirke prisililo da poiščejo novega pokrovitelja, ki bi zagotovil približno 800.000 evrov, kar je ena tretjina proračuna dirke. Leta 2016 so dobili novega sponzorja, veliko nemško podjetje EuroEyes.[8][9][10]

Trasa[uredi | uredi kodo]

Start je ponavadi na Steinstraße v mestni čerti Altstadt, Hamburg in z ciljem na Mönckebergstraße, v sloviti nakupovalni ulici v poslovni mestni četrti. Dolžina dirke varira med 225 in 255 km na večinoma ravninskem terenu v zaledju Hamburga. Trasa se vsako leto spreminja, a cilj ostaja vedno isti.

Odločilen je hrib Waseberg, v predmestni četrti Altone, zahodno od središča Hamburga. Finale dirke je sestavljen iz treh manjših krogov zahodno od Hamburga, vključno z Wasebergom. Prvi vzpon je na 69 kilometru pred ciljem, drugi na 28 km pred ciljem in tretji vzpon 15,5 km pred ciljem.

Waseberg je strm asfaltiran hrib, ki se dviga s severnega brega reke Labe v središče predmestni četrti Blankenese. Dolg je 700 metrov in z največjim naklonom kar 16%. To je še posebej zahtevno, saj vzpon takoj sledi ostremu ovinku, kar povzroči nenadno spremembo prestave in kadence. Medtem kolesarji pogosto besno hitijo po ozkih cestah, ki vodijo do vznožja vzpona. Pot vključuje tudi Köhlbrandbrücke, najvišji most v Hamburgu.[11]

Leta 2015 so organizatorji spremenili traso, da bi proslavili dvajseto izvedbo dirke. Dirka se je začela v Kielu, 90 kilometrov severno od Hamburga, na zahodni obali Baltskega morja, nato pa se je odpravila proti jugozahodu v Hamburg in prečkala Schleswig-Holstein. Skupna razdalja je bila skrajšana na 222 kilometrov, vendar je končni pristop v Hamburg s tremi vzponi na Waseberg in ciljem na Mönckebergstraße ostal enak. Tudi pot od Kiela do Hamburga je bila izbrana prdvsem zaradi promocije skupne kandidature mest za sogostitelja poletnih olimpijskih iger leta 2024.[12][13]

Direktor dirke Roland Hofer je o tej progi dejal: »Čeprav se profil dirke morda zdi primernejši za sprinterje, lahko na koncu zmagajo vsi tipi kolesarjev in natanko takšna dirka je potrebna za dobro uravnotežen svet. Svetovna turneja UCI World je prišla v Nemčijo sredi "renesanse" nemškega kolesarstva, pri čemer so zadnji uspehi poživili zanimanje države za šport po nazadovanju v preteklih letih, ki so jih prizadeli številni dopinški škandali".[14]

Moški[uredi | uredi kodo]

Zmagovalci po letih[uredi | uredi kodo]

Elia Viviani (rekordne 3 zmage)
Odločilni vzpon na Waseberg
Trasa iz leta 2011
Leto Zmagovalec Drugi Tretji
"HEW Cyclassics"
1996 Italija Rossano Brasi Nemčija Bert Dietz Nemčija Steffen Rein
1997 Nemčija Jan Ullrich Belgija Wilfried Peeters Nemčija Jens Heppner
1998 Nizozemska Léon van Bon Italija Michele Bartoli Belgija Ludo Dierckxsens
1999 Italija Mirko Celestino Nemčija Raphael Schweda Latvija Romans Vainšteins
2000 Italija Gabriele Missaglia Italija Francesco Casagrande Italija Fabio Baldato
2001 Nemčija Erik Zabel Latvija Romans Vainšteins Nizozemska Erik Dekker
"Vattenfall Europe Hamburg"
2002 Belgija Johan Museeuw Španija Igor Astarloa Italija Davide Rebellin
2003 Italija Paolo Bettini Italija Davide Rebellin Nemčija Jan Ullrich
2004 Avstralija Stuart O’Grady Italija Paolo Bettini Španija Igor Astarloa
2005 Italija Filippo Pozzato Italija Luca Paolini Avstralija Allan Davis
"Vattenfall Cyclassics"
2006 Španija Óscar Freire Gómez Nemčija Erik Zabel Italija Filippo Pozzato
2007 Italija Alessandro Ballan Španija Óscar Freire Gómez Nemčija Gerald Ciolek
2008 Avstralija Robbie McEwen Avstralija Mark Renshaw Avstralija Allan Davis
2009 Združene države Amerike Tyler Farrar Danska Matti Breschel Nemčija Gerald Ciolek
2010 Združene države Amerike Tyler Farrar Norveška Edvald Boasson Hagen Nemčija André Greipel
2011 Norveška Edvald Boasson Hagen Nemčija Gerald Ciolek Slovenija Borut Božič
2012 Francija Arnaud Démare Nemčija André Greipel Italija Giacomo Nizzolo
2013 Nemčija John Degenkolb Nemčija André Greipel Norveška Alexander Kristoff
2014 Norveška Alexander Kristoff Italija Giacomo Nizzolo Avstralija Simon Gerrans
2015 Nemčija André Greipel Norveška Alexander Kristoff Italija Giacomo Nizzolo
"EuroEyes Cyclassics"
2016 Avstralija Caleb Ewan Nemčija John Degenkolb Italija Giacomo Nizzolo
2017 Italija Elia Viviani Francija Arnaud Démare Nizozemska Dylan Groenewegen
2018 Italija Elia Viviani Francija Arnaud Démare Norveška Alexander Kristoff
2019 Italija Elia Viviani Avstralija Caleb Ewan Italija Giacomo Nizzolo
2020 odpovedano zaradi pandemije covid-19
"Hamburg Cyclassics"
2021 odpovedano zaradi pandemije covid-19
2022 Avstrija Marco Haller Belgija Wout van Aert Belgija Quinten Hermans
2023 Danska Mads Pedersen Nizozemska Danny van Poppel Italija Elia Viviani

Večkratni zmagovalci[uredi | uredi kodo]

Zmage Kolesar Edicija
3
Italija Elia Viviani 2017, 2018, 2019
2
Združene države Amerike Tyler Farrar 2009, 2010

Zmagovalci po državah[uredi | uredi kodo]

Zmage Država
9 Zastava Italije Italija
4  Nemčija
3  Avstralija
2 Zastava Norveške Norveška
ZDA
1  Avstrija
 Belgija
Zastava Danske Danska
 Francija
Zastava Nizozemske Nizozemska
Zastava Španije Španija

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »2021 Tour of Guangxi, Tour of Chongming Island and Hamburg Cyclassics cancelled due to COVID-19 pandemic«. Cyclingnews.com. 4. avgust 2021. Pridobljeno 4. avgusta 2021.
  2. Axelgaard, Emil (23. avgust 2015). »Vattenfall Cyclassics preview«. cyclingquotes.com. Pridobljeno 12. septembra 2015.
  3. »Vattenfall Cyclassics«. Jedermanntermine (v nemščini). Pridobljeno 3. decembra 2015.
  4. »Mehr als 15 000 Jedermann-Fahrer in Hamburg«. T-Online (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2015. Pridobljeno 3. decembra 2015.
  5. »Tour of Hamburg, Germany«. CyclingNews. Pridobljeno 25. novembra 2015.
  6. »HEW-Cyclassics Cup, Cat 1.5«. CyclingNews. Pridobljeno 25. novembra 2015.
  7. »Tschüss Vattenfall – Kletterprotest im Zielbereich der Cyclassics« (v nemščini). Tschüss Vattenfall. Pridobljeno 13. septembra 2013.
  8. Leoni, Achim (22. avgust 2015). »Kein Hauptsponsor mehr: Was wird aus den Cyclassics?« (v nemščini). Hamburger Abendblatt. Pridobljeno 11. septembra 2015.
  9. »Augenlasern & Linsenbehandlung – Top Augenkliniken | EuroEyes«. euroeyes.de. Pridobljeno 27. junija 2023.
  10. »Ewan wins Cyclassics Hamburg after Bouhanni is relegated«. cyclingnews.com. 21. avgust 2016. Pridobljeno 3. septembra 2016.
  11. Axelgaard, Emil. »Vattenfall Cyclassics preview 24.08.2014«. cyclingquotes.com. CyclingQuotes. Pridobljeno 26. novembra 2015.
  12. O'Shea, Sadhbh (19. avgust 2015). »Cavendish, Kittel and Greipel match-up in German WorldTour race. 20th edition suits Germany's best riders«. CyclingNews. Pridobljeno 25. novembra 2015.
  13. »André Greipel, Marcel Kittel und Tony Martin: Deutsche Topstars starten in Hamburg« (v nemščini). Eurosport. 26. november 2015. Pridobljeno 11. septembra 2015.
  14. »Vattenfall Cyclassics«. UCI. Pridobljeno 11. septembra 2015.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]