Pojdi na vsebino

Velika nagrada Montréala

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Velika nagrada Montréala
Podatki o dirki
Datumseptember
RegijaMontréal, Kanada
Disciplinacestna
TekmovanjeUCI World Tour
TipKlasika
Direktor dirkeJoseph Limare
Spletna strangpcqm.ca
Zgodovina
Prva izvedba2010 (2010)
Št. izvedb12
Prvi zmagovalecNizozemska Robert Gesink
Največ zmagBelgija Greg Van Avermaet
Zadnji zmagovalecZdruženo kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Adam Yates

Velika nagrada Montréala (original: Grand Prix Cycliste de Montréal), je poletna enodnevna klasična kolesarska dirka, ki jo v največji kanadski provinci Québec prirejajo od leta 2010 naprej.

Organizator dirke je Évenements GPCQM (AA+ EVT inc). Ta dirka in Velika nagrada Québeca, ki je na sporedu le dva dni kasneje, skupaj spadata med "Lavrencijske klasike" (Laurentian Classics). Prvi, ki je uspel osvojiti Lavrencijski dvojček v istem letu je bil avstralski kolesar Simon Gerrans, leta 2014. Isti dosežek (Lavrencijski dvojček) pa je štiri leta uspel njegovemu rojaku Michael Matthewsu.

Kjub svoji kratki zgodovini in ne prav dolgi tradiciji, dirka brez dvoma velja za pravo kolesarsko klasiko, saj že od njenega samega začetka poteka na najvišji ravni, to je v svetovni seriji UCI World Tour.[1][2][3]

Posamezni odseki te trase so bili uporabljeni že za Svetovno prventstvo 1974 (zmagal Eddy Merckx), za Olimpijske igre 1976; v letih 1988 do 1992 pa za Veliko nagrado obeh Amerik in UCI Road World Cup.

V letih 2020 in 2021 je dirka, tako kot številni ostali dogodki, odpadla zaradi pandemije covid-19.

Največ zmag od vseh ima belgijski kolesar Greg Van Avermaet, ki je tukaj edini slavil dvakrat.

Trasa

[uredi | uredi kodo]

Za razliko od ostalih enodnevnih dirk, ta ne poteka od točke A do ciljne, ampak gre za krožno dirko, kot recimo na državnih prvenstvih. Vsi kolesarji tekmujejo na 18 krogov po 12,3 km dolgi krožni "stezi". V vsakem krogu morajo kolesarji v zaporedju opraviti kar štiri vzpone okrog hriba Mount Royal: Côte Camilien-Houde (1.8 km dolg vzpon z 8% povprečnim naklonom), Côte de la Polytechnique (780m metrski vzpon z 6% povprečnim naklonom), Avenue du Parc (560 metrski vzpon z 4% povprečnim naklonomade) in od leta 2022 naprej z novim odsekom na Pagnuelo street (534 metrski vzpon 7,5% povprečnim naklonom). Cilj je na vrhu Avenue du Parc.

Moški

[uredi | uredi kodo]

Zmagovalci po letih

[uredi | uredi kodo]
Leto Zmagovalec Drugi Tretji
2010 Nizozemska Robert Gesink Slovaška Peter Sagan Kanada Ryder Hesjedal
2011 Portugalska Rui Costa Francija Pierrick Fédrigo Belgija Philippe Gilbert
2012 Norveška Lars Petter Nordhaug Italija Moreno Moser Rusija Aleksander Kolobnjev
2013 Slovaška Peter Sagan Italija Simone Ponzi Kanada Ryder Hesjedal
2014 Avstralija Simon Gerrans Portugalska Rui Costa Francija Tony Gallopin
2015 Belgija Tim Wellens Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Adam Yates Portugalska Rui Costa
2016 Belgija Greg Van Avermaet Slovaška Peter Sagan Italija Diego Ulissi
2017 Italija Diego Ulissi Španija Jesús Herrada Nizozemska Tom-Jelte Slagter
2018 Avstralija Michael Matthews Italija Sonny Colbrelli Belgija Greg Van Avermaet
2019 Belgija Greg Van Avermaet Italija Diego Ulissi Španija Iván García Cortina
2020 odpovedano zaradi pandemije covid-19
2021
2022 Slovenija Tadej Pogačar Belgija Wout van Aert Italija Andrea Bagioli
2023 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Adam Yates Francija Pavel Sivakov Španija Alex Aranburu

Večkratni zmagovalci

[uredi | uredi kodo]
Zmage Kolesar Edicija
2 Belgija Greg Van Avermaet 2016, 2019

Zmagovalci po državah

[uredi | uredi kodo]
Zmage Država
3  Belgija
2  Avstralija
1 Zastava Italije Italija
Zastava Nizozemske Nizozemska
Zastava Norveške Norveška
Zastava Portugalske Portugalska
Zastava Slovenije Slovenija
Zastava Slovaške Slovaška
Zastava Velike Britanije Združeno kraljestvo

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Le grand prix cycliste des Amériques«. La Presse. 6. avgust 1989.
  2. »The Recon Ride Podcast: GP Québec + GP Montréal 2016«. 7. september 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. septembra 2016. Pridobljeno 21. aprila 2024.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]