Pojdi na vsebino

Klasika Brugge–De Panne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Klasika Brugge–De Panne
Podatki o dirki
Datumkonec marca
RegijaZ. Flandrija, Belgija
Disciplinacestna
TekmovanjeUCI World Tour
Tip3-dnevna dirka (do 2017)
1-dnevna klasika (2018)
OrganizatorKVC Panne Sportief
Direktor dirkeBernard Vandekerckhove
Spletna stranclassicbruggedepanne.be Uredite to na Wikipodatkih
Moški
Prva izvedba1977 (1977)
Št. izvedb48
Prvi zmagovalecBelgija Roger Rosiers
Največ zmagBelgija E. Vanderaerden (5)
Zadnji zmagovalecKolumbija J. Sebastián Molano
Ženske
Prva izvedba2018 (2018)
Št. izvedb7
Prva zmagovalkaBelgija Jolien D'Hoore
Največ zmagvsaka po 2 zmagi:
Italija Elisa Balsamo
Nizozemska Lorena Wiebes
Zadnja zmagovalkaNizozemska Lorena Wiebes

Klasika Brugge–De Panne (prej Trije dnevi Brugge–De Panne) je pomladanska enodnevna klasična kolesarska dirka v Belgiji, ki jo v današnji enodnevni obliki organizirajo vse od leta 2018 naprej in je ta del svetovne serije UCI World Tour. Sicer poteka že od leta 1977, vse do tedaj je bila to tridnevna dirka.

Dirka tradicionalno poteka na predzadnjo sredo pred belgijskim spomenikom Po Flandriji.[1][2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Trije dnevi De Panne

[uredi | uredi kodo]

Leta 1977 je bila prvič na sporedu tridneva dirka imenovana Trije dnevi De Panne v tednu pred dirko Po Flandriji, običajno konec marca ali v začetku aprila. Prvi dan je bila to ponavadi valovita etapa z startom v mestu De Panne in ciljem v Ardenih. Drugi dan je bila dolga ravninska etapa ob flamski obali in z ciljem v mestu Koksijde. Tretji dan pa sta bili dve etapi, obe z startom in ciljem v mestu De Panne, zadnja etapa pa kot posamični kronometer. Tekmovalo se je od torka do četrtka in to je bila zadnja in precej zaželjena kot pripravljalna dirka pred flandrijskim spomenikom v nedeljo. Eric Vanderaerden, močan belgijski sprinter in kronometrist, je dirko v 1980ih in 1990ih zmagal skupaj rekordnih petkrat.

Trije dnevi Bruges–De Panne

[uredi | uredi kodo]

Leta 2018 je dirka spremenila tako ime kot tudi format. Kjub trem dnevom v naslovu, je dirka za moške po novem postala enodnevna in zamenjala termin z dirko Skozi Flandrijo. Dirka je tako na sporedu en teden prej, za spomenikom Milano–San Remo, torej v sredo pred E3 Saxo Bank Classic, zaradi katere so tudi skrajšali traso. Ardene in kronometer so črtali in jo v celoti postavili v Zahodno Flandrijo.

Sloviti vzpon Kemmelberg in ostali tlakovani odseki imajo tako večjo težno na novi trasi.[3][4] Da bi obdržali večdnevni format, so žensko dirko leta 2018 inavgurirali en dan kasneje kot moško. Obe dirki imata start v Bruggu in dva cilja v in okoli De Panne. Trenutno ime nosi od leta 2021.

Moški

[uredi | uredi kodo]

Zmagovalci po letih

[uredi | uredi kodo]
Leto Zmagovalec Drugi Tretji
↓ "Trije dnevi De Panne" ↓
1977 Belgija Roger Rosiers Francija Yvon Bertin Belgija Guido Van Sweevelt
1978 Belgija Guido Van Sweevelt Belgija Jos Jacobs Nizozemska Cees Priem
1979 Belgija Gustaaf Van Roosbroeck Belgija Marc Renier Belgija Guido Van Calster
1980 Irska Sean Kelly Belgija Gustaaf Van Roosbroeck Belgija Etienne Van der Helst
1981 Belgija Jan Bogaert Belgija André Dierickx Belgija Jos Jacobs
1982 Nizozemska Gerrie Knetemann Belgija Daniel Willems Belgija Jean-Luc Vandenbroucke
1983 Nizozemska Cees Priem Belgija Etienne De WildE Belgija Michel Pollentier
1984 Nizozemska Bert Oosterbosch Belgija Eric Vanderaerden Belgija Ferdi Van Den Haute
1985 Belgija Jean-Luc Vandenbroucke Irska Sean Kelly Nizozemska Adrie van der Poel
1986 Belgija Eric Vanderaerden Irska Sean Kelly Belgija Jean-Luc Vandenbroucke
1987 Belgija Eric Vanderaerden Irska Sean Kelly Belgija Jean-Luc Vandenbroucke
1988 Belgija Eric Vanderaerden Avstralija Allan Peiper Nizozemska Frans Maassen
1989 Belgija Eric Vanderaerden Nizozemska Jelle Nijdam Avstralija Allan Peiper
1990 Nizozemska Erwin Nijboer Belgija Johan Museeuw Nizozemska Gerrit Solleveld
1991 Nizozemska Jelle Nijdam Nizozemska Frans Maassen Italija Maximilian Sciandri
1992 Nizozemska Frans Maassen Rusija Vjačeslav Jekimov Francija Thierry Marie
1993 Belgija Eric Vanderaerden Nizozemska Frans Maassen Belgija Edwig Van Hooydonck
1994 Italija Fabio Roscioli Uzbekistan Džamolidin Abdužaparov Nizozemska Frans Maassen
1995 Italija Michele Bartoli Danska Rolf Sørensen Italija Gianluca Bortolami
1996 Rusija Vjačeslav Jekimov Belgija Wilfried Peeters Nemčija Olaf Ludwig
1997 Belgija Johan Museeuw Belgija Carlo Bomans Italija Marco Milesi
1998 Italija Michele Bartoli Francija Emmanuel Magnien Rusija Vjačeslav Jekimov
1999 Belgija Peter Van Petegem Belgija Frank Vandenbroucke Italija Denis Zanette
2000 Rusija Vjačeslav Jekimov Latvija Romāns Vainšteins Rusija Sergej Ivanov
2001 Belgija Nico Mattan Nizozemska Erik Dekker Rusija Vjačeslav Jekimov
2002 Belgija Peter Van Petegem Italija Stefano Zanini Združene države Amerike George Hincapie
2003 Latvija Raivis Belohvoščiks Italija Gianluca Bortolami Belgija Peter Van Petegem
2004 Združene države Amerike George Hincapie Nemčija Danilo Hondo Nizozemska Gerben Löwik
2005 Belgija Stijn Devolder Italija Alessandro Ballan Belgija Nico Mattan
2006 Belgija Leif Hoste Avstrija Bernhard Eisel Španija Luis León Sánchez
2007 Italija Alessandro Ballan Nizozemska Joost Posthuma Belgija Bert Roesems
2008 Nizozemska Joost Posthuma Italija Manuel Quinziato Italija Enrico Gasparotto
2009 Belgija Frederik Willems Nizozemska Joost Posthuma Nizozemska Tom Leezer
2010 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske David Millar Ukrajina Andrij Grivko Italija Luca Paolini
2011 Belgija Sébastien Rosseler Nizozemska Lieuwe Westra Poljska Michał Kwiatkowski
2012 Francija Sylvain Chavanel Nizozemska Lieuwe Westra Poljska Maciej Bodnar
2013 Francija Sylvain Chavanel Norveška Alexander Kristoff Nizozemska Niki Terpstra
2014 Belgija Guillaume Van Keirsbulck Avstralija Luke Durbridge Belgija Gert Steegmans
2015 Norveška Alexander Kristoff Belgija Stijn Devolder Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Bradley Wiggins
2016 Nizozemska Lieuwe Westra Norveška Alexander Kristoff Kazahstan Aleksej Lucenko
2017 Belgija Philippe Gilbert Avstrija Matthias Brändle Norveška Alexander Kristoff
↓ "Trije dnevi Brugge–De Panne" ↓
2018 Italija Elia Viviani Nemčija Pascal Ackermann Belgija Jasper Philipsen
2019 Nizozemska Dylan Groenewegen Kolumbija Fernando Gaviria Italija Elia Viviani
2020 Belgija Yves Lampaert Belgija Tim Declercq Belgija Tim Merlier
↓ "Klasika Brugge–De Panne" ↓
2021 Irska Sam Bennett Belgija Jasper Philipsen Nemčija Pascal Ackermann
2022 Belgija Tim Merlier Nizozemska Dylan Groenewegen Francija Nacer Bouhanni
2023 Belgija Jasper Philipsen Nizozemska Olav Kooij Belgija Yves Lampaert
2024 Belgija Jasper Philipsen Belgija Tim Merlier Nizozemska Danny van Poppel
2025 Kolumbija Juan Sebastián Molano Italija Jonathan Milan Estonija Madis Mihkels

Večkratni zmagovalci

[uredi | uredi kodo]
Eric Vanderaerden je dirko (takrat še tridnevno) zmagal rekordnih petkrat.
Zmage Kolesar Edicija
5 Belgija Eric Vanderaerden 1986, 1987, 1988, 1989, 1993
2 Italija Michele Bartoli 1995, 1998
Rusija Vjačeslav Jekimov 1996, 2000
Belgija Peter Van Petegem 1999, 2002
Francija Sylvain Chavanel 2012, 2013
Belgija Jasper Philipsen 2023, 2024

Zmagovalci po državah

[uredi | uredi kodo]
Zmage Država
24  Belgija
9 Zastava Nizozemske Nizozemska
5 Zastava Italije Italija
2  Francija
Irska
 Rusija
1  Združeno kraljestvo
Latvijaska zastava Latvija
Zastava Norveške Norveška
ZDA
Zastava Kolumbije Kolumbija

Ženske

[uredi | uredi kodo]

Zmagovalke po letih

[uredi | uredi kodo]
Leto Zmagovalka Druga Tretja
↓ "Trije dnevi Brugge–De Panne" ↓
2018 Belgija Jolien D'Hoore Avstralija Chloe Hosking Luksemburg Christine Majerus
2019 Nizozemska Kirsten Wild Nizozemska Lorena Wiebes Belgija Lotte Kopecky
2020 Nizozemska Lorena Wiebes Nemčija Lisa Brennauer Belgija Lotte Kopecky
↓ "Klasika Brugge–De Panne" ↓
2021 Avstralija Grace Brown Danska Emma Norsgaard Jørgensen Belgija Jolien D'Hoore
2022 Italija Elisa Balsamo Nizozemska Lorena Wiebes Italija Marta Bastianelli
2023 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Pfeiffer Georgi Italija Elisa Balsamo Nizozemska Lorena Wiebes
2024 Italija Elisa Balsamo Nizozemska Charlotte Kool Poljska Daria Pikulik
2025 Nizozemska Lorena Wiebes Italija Chiara Consonni Italija Elisa Balsamo

Večkratne zmagovalke

[uredi | uredi kodo]
Zmage Država Edicija
2 Italija Lorena Wiebes 2020, 2025
Italija Elisa Balsamo 2022, 2024

Zmagovalke po državah

[uredi | uredi kodo]
Zmage Država
3 Zastava Nizozemske Nizozemska
2 Zastava Italije Italija
1  Avstralija
 Belgija
 Združeno kraljestvo
Zastava Italije Italija

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Driedaagse De Panne wordt dit jaar een tweedaagse« [Three-day De Panne will be a two-day event this year]. Sporza (v nizozemščini). Vlaamse Radio- en Televisieomroeporganisatie. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2018. Pridobljeno 21. marca 2018.
  2. ↑ Coorevits, Hugo. »3 zaken om naar uit te kijken in nieuwe Driedaagse: kasseien, wind én hellingen« [3 things to look forward to in the new Three Days: cobblestones, wind and hills]. Sportwereld (v nizozemščini). Mediahuis. Pridobljeno 21. marca 2018.
  3. ↑ Plouvin, Antoine. »Les 3 Jours de Bruges – La Panne: Le parcours et les 12 premières équipes dévoilés«. Cyclingpro.net (v francoščini). Pridobljeno 21. marca 2018. The 3 Days of Bruges – De Panne: The course and the first 12 teams unveiled
  4. ↑ »Les Trois jours de Bruges-La Panne sur une journée ce mercredi«. Le Soir (v francoščini). Rossel & Cie. S.A. Pridobljeno 21. marca 2018. The three days of Bruges-De Panne in one day on Wednesday
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Klasika_Brugge–De_Panne&oldid=6417893«