Pojdi na vsebino

Kulm

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kulm
OdprtaPrvi preizkus:
18. februar 1950
Neuradno:
8. marec 1950
Uradna otvoritev (FIS):
27. februar 1953
Velikost
K–točkaK200
Rekord244 metrov
Slovenija Peter Prevc
(16. januar 2016)
Vrhunski dogodki
Svetovna prvenstva1975, 1986, 1996, 2006, 2016, 2024
Svetovni pokal1982, 1991, 1993, 1996, 1997, 2000, 2003, 2005, 2009, 2010, 2012, 2014, 2015, 2018, 2023

Kulm je smučarska letalnica v mestu Tauplitz, Avstrijska Štajerska, ki so jo odprli leta 1950.

Leta 2003, je Daniela Iraschko-Stolz je z 200 metri kot prva ženska v zgodovini preletela to magično mejo in postavila svetovni rekord ki drži še danes, skupaj pa je bilo tu postavljenih 8 ženskih svetovnih rekordov.

Tu so bili postavljeni tudi 3 moški svetovni rekordi; 141 m (1962), 145,5 m (1965) in 191 m (1986).

To je ena izmed trenutno le štirih delujočih letalnic na svetu (Harrachov in Ironwood nista v funkciji). Trenutni rekord naprave drži Peter Prevc z 244 metri postavljen na Svetovnega prvenstvu v poletih 2016.

Kulm je petkrat gostil Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v letih 1975, 1986, 1996, 2006, 2016 in 2024.

Leta 2015 je bila letalnica zadnjič povsem prenovljena in povečana na K200 in z velikostjo HS235.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

1948/49: Izgradnja letalnice

[uredi | uredi kodo]

Gradnja se je začela leta 1948 pod vodstvom Viktor Stügerja, presdsednika Smučarske zveze Salzkammergut, projektiral pa jo je inž. Hans Peyerl, končana pa leta 1949 kot največja naravna letalnica na svetu.[1]

1950: Neuradna otvoritev z prvo tekmo

[uredi | uredi kodo]

Med 8.–12. marcem 1950 je potekala prva otvoritveno, a za FIS neuradno tekmovanje Mednarodni teden smučarskih poletov na povsem novi letalnici. Hubert Neuper Sr. je imel čast da je kot prvi preizkusil letalnico. Zadnja dva dneva pa sta štela za tekmovanje "V najdaljšem poletu", katerega je zmagal Rudi Dietrich (103 m) pred Hansom Ederjem (102 m) in skupno tretjeuvrščenima Werfener Huberjem in Fritz Rueppom (oba 94 metrov). A Mednarodna smučarska zveza (FIS) ni izdala homologacijskih papirjev in dovoljenja za otvoritev skakalnice kot tudi samega tekmovanja uradno ne priznava, saj se je izkazalo da je skakalnica na pol zgrajena, polna pomankljivosti in povsem neskladna z mednarodno uveljavljenimi FIS standardi.[2][3][4][5][6][7]

1951: Že drugo neuradno tekmovanje

[uredi | uredi kodo]

Med 16.–18. marcem 1951, je potekalo drugo (za FIS neuradno) tekmovanje Mednarodni teden smučarskih poletov pred 15.000 gledalci. V končni seštevek so šteli štirje poleti. Že prvi dan je Bradl z 115 m postavil nov rekord naprave. Sepp Bradl je na koncu zmagal, vsota njegovih 4 poletov je znašala 530 m, pred drugim zahodnim nemcem Seppom Hohenleitnerjem (504 m) in tretjeuvrščenim Rudijem Dietrichom (501 m). Skakalnica je doživela mnogo potrebnih izboljšav, a da bi zadostila mendarodnim FIS standardom in uradnim priznanjem tekmovanj, so bili potrebni še nadaljnji popravki. Prenovo je spet prevzel inž. Hans Peyerl, v sodelovanju z FIS svetovalcem za smučarske skoke Inž. Straumannom.[8][9][10]

Leta 1952, je bila Smučarska zveza Salzkammergut, ki je bila odgovorna za gradnjo in upravljanje letalnice razpuščena, ker se je Ausserland vrnil nazaj na Štajersko. Štajerska deželna vlada si je letalnico postavila kot eno izmed prioritet, vodenje pa dodelila Štajerski smučarski zvezi.

1953: FIS izdal homologacijo za uradno odprtje

[uredi | uredi kodo]

Med 27. februarjem–1. marcem 1953, je bila letalnica tudi uradno odprta in priznana s strani FIS, saj je po mnogih izboljšavah v zadnjih treh letih, letalnica končno zadostila vsem mednarodnim standardom in prejela homologacijo. Tako je potekalo prvo uradno tekmovanje, tridnevni "FIS Mednarodni teden poletov", ki ga je obiskalo skupaj 50.000 ljudi. Josef Bradl je zmagal z 449,8 točkami pred A. Däscherjem in Royem Sherwoodom.[11][12]

Med 10.–11. marcem 1956, je potekalo dvodnevno tekmovanje, 2. uradni "Mednarodni teden poletov". V skupni seštevek so šteli štirje poleti, najboljša dva iz obeh tekmovalnih dni. Peter Lesser je zmagal z 428,5 točkami pred Veikko Heinonennom (FIN) in Olaf B. Bjørnstadom (NOR).[13][14]

Med 20.–22. marcem 1959, je potekalo tridnevno tekmovanje, 3. uradni "Mednarodni teden poletov", na zadnji dan ga je obiskalo 30.000 ljudi. Šest skokov je štelo v skupni seštevek, po dva najboljša iz vseh 3 tekmovalnih dni. Zmagal je Torbjørn Yggeseth, ustanovitelj svetovnega pokala.[15][16][17]

1962: Prvi svetovni rekord Lesserja

[uredi | uredi kodo]

Med 1.–4. marcem 1962, je potekalo tridnevno tekmovanje, 4. uradni "Mednarodni teden poletov". Že prvi dan na uradnem treningu (četrtek), je vzhodni nemec Peter Lesser z 141 m izenačil svetovni rekord z Šlibarjem (Oberstdorf 1961), prvi na tej letalnici. Njegov moštevni kolega Helmut Recknagel je zmagal pred dvema zahodnima nemcema (Wolfgang Happle in Max Bolkart), in samo v nedeljo si je skoke ogledalo več kot 40.000 ljudi.[18][19][20]

1965: Lesser z 145,5 metri še drugič rekordno

[uredi | uredi kodo]

Med 19.–21. marcem 1965, je pod okriljem K.O.P., potekalo tridnevno tekmovanje za Mednarodni teden smučarskih poletov. Prvi dan (petek) je sicer veljal za uradni trening, a istočasno tudi kot rezerva, če bi odpadel kateri izmed dveh tekmovalnih dni (sobota, nedelja), bi le ta štel v uradni skupni seštevek. Že takoj prvi dan je Bjørn Wirkola padel pri dolžini svetovnega rekorda 144 metrov. V soboto je še Peter Lesser padel prav tako pri dolžini svetovnega rekorda 147 metrov. Zadnji dan, v nedeljo, pa je Lesser pred 30.000 ljudmi še drugič na tej napravi postavil svetovni rekord pri 145,5 metra.[21][22]

1971: Tekmovanje edinkrat doslej v celoti odpovedano

[uredi | uredi kodo]

Med 19.–21. marcem 1971 je bilo predvideno tridnevno tekmovanje za K.O.P. Mednarodni teden smučarskih poletov, ki bi prvič štel tudi za evropski pokal, a je bilo zaradi konstantnega vetra, tekmovanje prvič in edinkrat, v celoti odpovedano. V treh dneh so uspeli izpeljati le 4 polete predskakalcev. Sobotna in nedeljska tekma sta bili predvideni v skupen seštevek, če pa bi en dan odpadel bi v seštevek kot rezerva štel petkov uradni trening.[23][24][25]

1986: Zadnji svetovni rekord in številni padci

[uredi | uredi kodo]

Med 8.–9. marcem 1986, je potekalo dvodnevno "9. Svetovno prvenstvo v poletih", na povečani letalnici z točko K185, prenovljeni po vzoru Planice. Tekmovanje je v treh dneh obiskalo 50.000 ljudi. Dobro se je začelo že v petek na uradnem treningu, ko je Franz Neuländtner v drugi seriji z 188 metri postavil nov rekord letalnice. Zadnji dan pa so skoraj eden za drugimi sledili grozljivi padci z velike višine na doskočišče; Masahiro Akimoto, Ulf Findeisen, Øyvind Berg in naš predskakalec Grega Peljhan. Štirje najboljši poleti (2 od 3 najboljših iz obeh tekmovalni dni) je štelo v skupni seštevek. Nazadnje pa je Andreas Felder, ki je postal svetovni prvak, z 191 m izenačil svetovni rekord z Mattijem Nykänenom iz Planice 1985.[26][27][28][29][30]

1996: Svetovno prvenstvo štelo tudi za svetovni pokal

[uredi | uredi kodo]

Med 10.–11. februarjem 1996, je potekalo dvodnevno "14. Svetovno prvenstvo v poletih", oba dneva posamično pa sta hkrati štela tudi za svetovni pokal. V štirih dneh se je zbralo kar 130.000 ljudi. Začelo se je že v četrtek na prostem treningu, ko je Jens Weißflog (201 m) kot prvi na tej napravi preletel to znamko. Andreas Goldberger je doma osvojil naslov svetovnega prvaka z 738,1 točkami (183, 183, 194 in 198 m).[31][32][33][34]

Tekmovanja

[uredi | uredi kodo]
Datum Leto Velikost Zmagovalec Drugi Tretji
↓ Mednarodni teden smučarskih poletov ↓
(FIS teh dveh tekmovanj ne priznava)
11.–12. marec  1950K95Avstrija Rudi DietrichAvstrija Hans EderAvstrija Werfener Huber
Avstrija Fritz Ruepp
16.–18. marec  1951K95Avstrija Sepp BradlZahodna Nemčija Sepp HohenleitnerAvstrija Rudi Dietrich
↓ FIS Mednarodni teden smučarskih poletov ↓
27. februar  
—  
1. marec  		1953K120Avstrija Sepp BradlŠvica Andreas DäscherZdružene države Amerike Roy Sherwood
10.–11. marec  1956K120Zahodna Nemčija Werner LesserFinska Veikko HeinonenNorveška Olaf B. Bjørnstad
20.–22. marec  1959K120Norveška Torbjørn YggesethVzhodna Nemčija Helmut RecknagelAvstrija Walter Habersatter
2.–4. marec  1962K120Vzhodna Nemčija Helmut RecknagelZahodna Nemčija Wolfgang HappleZahodna Nemčija Max Bolkart
↓ K.O.P. Mednarodni teden smučarskih poletov ↓
19.–21. marec  1965K120Zahodna Nemčija Henrik OhlmeyerVzhodna Nemčija Bernd KarwofskyVzhodna Nemčija Peter Lesser
3. marec  1968K120Češkoslovaška Zbyněk HubačAvstrija Reinhold BachlerČeškoslovaška Jiří Raška
↓ K.O.P. Mednarodni teden smučarskih poletov = FIS Evropski pokal ↓
19.–21. marec  1971K120močan veter vse tri dni; skupaj izpeljali le štiri polete predskakalcev
↓ 3. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih ↓
14.–16. marec  1975K165Češkoslovaška Karel KodejškaVzhodna Nemčija Rainer SchmidtAvstrija Karl Schnabl
↓ K.O.P. Mednarodni teden smučarskih poletov ↓
3.–5. marec  1978K165Zahodna Nemčija Peter LeitnerVzhodna Nemčija Falko WeißpflogAvstrija Alois Lipburger
↓ FIS Svetovni pokal ↓
12. marec  1982K165Finska Matti NykänenAvstrija Hubert NeuperAvstrija Andreas Felder
13. marec  Avstrija Hubert NeuperFinska Matti NykänenNorveška Ole Bremseth
14. marec  Avstrija Hubert NeuperNorveška Ole BremsethAvstrija Armin Kogler
↓ 9. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih ↓
8.–9. marec  1986K185Avstrija Andreas FelderAvstrija Franz NeuländtnerFinska Matti Nykänen
↓ FIS Svetovni pokal ↓
23. februar  1991K185Švica Stephan ZündFinska Ari-Pekka NikkolaŠvedska Per-Inge Tällberg
24. februar  Avstrija Stefan HorngacherNemčija Ralph GebstedtAvstrija Heinz Kuttin
30. januar  1993K185Češka Jaroslav SakalaAvstrija Werner HaimAvstrija Andreas Goldberger
31. januar  Češka Jaroslav SakalaFrancija Didier MollardAvstrija Andreas Goldberger
↓ 14. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih = FIS Svetovni pokal↓
10. februar  1996K185Finska Janne AhonenAvstrija Andreas GoldbergerFinska Ari-Pekka Nikkola
11. februar  Avstrija Andreas GoldbergerNemčija Christof DuffnerFinska Janne Ahonen
Prvenstvo (10.–11. februar) Avstrija Andreas Goldberger Finska Janne Ahonen Slovenija Urban Franc
↓ FIS Svetovni pokal ↓
8. februar  1997K185Japonska Takanobu OkabeAvstrija Andreas GoldbergerSlovenija Primož Peterka
9. februar  Slovenija Primož PeterkaAvstrija Andreas GoldbergerJaponska Takanobu Okabe
19. februar  2000K185Nemčija Sven HannawaldAvstrija Andreas WidhölzlNorveška Tommy Ingebrigtsen
20. februar  odpovedano zaradi premočnega vetra
1. februar  2003K185Avstrija Florian LieglNemčija Sven HannawaldPoljska Adam Małysz
2. februar  Nemčija Sven HannawaldAvstrija Florian LieglFinska Matti Hautamäki
15. januar  2005HS200Avstrija Andreas WidhoelzlNorveška Roar LjøkelsøyPoljska Adam Małysz
16. januar  Poljska Adam MałyszAvstrija Andreas WidhoelzlFinska Risto Jussilainen
↓ 19. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih ↓
13.–14. januar  2006HS200Norveška Roar LjøkelsøyAvstrija Andreas WidhölzlAvstrija Thomas Morgenstern
15. januar   Zastava Norveške Norveška
Bjørn Einar Romøren
Lars Bystøl
Tommy Ingebrigtsen
Roar Ljøkelsøy
  Finska
Janne Happonen
Tami Kiuru
Matti Hautamäki
Janne Ahonen
  Nemčija
Michael Neumayer
Georg Späth
Alexander Herr
Michael Uhrmann
↓ FIS Svetovni pokal ↓
10. januar  2009HS200Avstrija Gregor SchlierenzauerŠvica Simon AmmannAvstrija Martin Koch
11. januar  Avstrija Gregor SchlierenzauerFinska Harri OlliŠvica Simon Ammann
9. januar  2010HS200Slovenija Robert KranjecŠvica Simon AmmannAvstrija Martin Koch
10. januar  Avstrija Gregor SchlierenzauerSlovenija Robert KranjecFinska Harri Olli
14. januar  2012HS200premočan veter; prestavljeno na naslednje jutro, prva od 2 tekem tisti dan
15. januar  Slovenija Robert KranjecAvstrija Thomas MorgensternNorveška Anders Bardal
15. januar  Norveška Anders BardalJaponska Daiki ItoPoljska Kamil Stoch
11. januar  2014HS200Japonska Noriaki KasaiSlovenija Peter PrevcAvstrija Gregor Schlierenzauer
12. januar  Slovenija Peter PrevcAvstrija Gregor SchlierenzauerJaponska Noriaki Kasai
10. januar  2015HS225Nemčija Severin FreundAvstrija Stefan KraftSlovenija Jurij Tepeš
11. januar  odpovedano zaradi premočnega vetra
↓ 24. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih ↓
15.–16. januar  2016HS225Slovenija Peter PrevcNorveška Kenneth GangnesAvstrija Stefan Kraft
17. januar   Zastava Norveške Norveška
Anders Fannemel
Johann André Forfang
Daniel-André Tande
Kenneth Gangnes
  Nemčija
Andreas Wellinger
Stephan Leyhe
Richard Freitag
Severin Freund
  Avstrija
Stefan Kraft
Manuel Poppinger
Manuel Fettner
Michael Hayböck
↓ FIS Svetovni pokal ↓
13. januar  2018HS235Norveška Andreas StjernenNorveška Daniel-André TandeŠvica Simon Ammann
14. januar  odpovedano zaradi premočnega vetra
15. februar  2020HS235Poljska Piotr ŻyłaSlovenija Timi ZajcAvstrija Stefan Kraft
16. februar  Avstrija Stefan KraftJaponska Rjoju KobajašiSlovenija Timi Zajc
28. januar  2023HS235Norveška Halvor Egner GranerudAvstrija Stefan KraftSlovenija Domen Prevc
29. januar  Norveška Halvor Egner GranerudSlovenija Timi ZajcAvstrija Stefan Kraft
↓ 24. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih ↓
26.–27. januar  2024HS235Avstrija Stefan KraftNemčija Andreas WellingerSlovenija Timi Zajc
28. januar    Slovenija
Lovro Kos
Domen Prevc
Peter Prevc
Timi Zajc
  Avstrija
Michael Hayböck
Manuel Fettner
Jan Hörl
Stefan Kraft
  Nemčija
Pius Paschke
Karl Geiger
Stephan Leyhe
Andreas Wellinger

Razvoj rekorda

[uredi | uredi kodo]

Moški

[uredi | uredi kodo]
Date Dolžina
18. februar 1950  Avstrija Hubert Neuper Sr.75.0 m  
18. februar 1950  Avstrija Hubert Neuper Sr.93.0 m  
18. februar 1950  Avstrija Hubert Neuper Sr.96.0 m  
8. marec 1950  Avstrija Alois Leodolter100.0 m  
9. marec 1950  Avstrija Rudi Dietrich101.0 m  
11. marec 1950  Avstrija Hans Eder102.0 m  
11. marec 1950  Avstrija Hans Eder106.5 m  
12. marec 1950  Zahodna Nemčija Rudi Gering104.0 m  
12. marec 1950  Avstrija Hans Eder102.5 m  
12. marec 1950  Avstrija Rudi Dietrich103.0 m  
16. marec 1951  Avstrija Sepp Bradl115.0 m  
27. februar 1953  Zahodna Nemčija Toni Brutscher116.0 m  
27. februar 1953  Združene države Amerike Roy Sherwood120.0 m  
28. februar 1953  Avstrija Sepp Bradl120.0 m  
9. marec 1956  Vzhodna Nemčija Peter Lesser125.0 m  
20. marec 1959  Norveška Torbjørn Yggeseth127.0 m  
1. marec 1962  Vzhodna Nemčija Peter LesserWorld record 141.0 m  
19. marec 1965  Norveška Bjørn Wirkola144.0 m  
20. marec 1965  Vzhodna Nemčija Peter Lesser147.0 m  
21. marec 1965  Vzhodna Nemčija Peter LesserWorld record 145.5 m  
15. marec 1975  Avstrija Karl Schnabl151.0 m  
Date Dolžina
2. marec 1978  Vzhodna Nemčija Matthias Buse151.0 m  
5. marec 1978  Avstrija Edi Federer164.0 m  
12. marec 1982  Avstrija Hubert Neuper166.0 m  
12. marec 1982  Finska Matti Nykänen166.0 m  
14. marec 1982  Avstrija Hubert Neuper167.0 m  
14. marec 1982  Finska Matti Nykänen169.0 m  
7. marec 1986  Avstrija Franz Neuländtner188.0 m  
9. marec 1986  Avstrija Andreas FelderWorld record 191.0 m  
8. februar 1996  Nemčija Jens Weißflog201.0 m  
8. februar 1997  Japonska Takanobu Okabe205.0 m  
20. februar 2000  Avstrija Andreas Goldberger209.5 m  
31. januar 2003  Avstrija Christian Nagiller220.0 m  
31. januar 2003  Nemčija Sven Hannawald214.0 m  
10. januar 2009  Avstrija Gregor Schlierenzauer215.5 m  
9. januar 2015  Slovenija Jurij Tepeš220.0 m  
9. januar 2015  Slovenija Robert Kranjec221.0 m  
9. januar 2015  Nemčija Severin Freund237.5 m  
15. januar 2016  Japonska Noriaki Kasai240.5 m  
15. januar 2016  Slovenija Peter Prevc243.0 m  
16. januar 2016  Slovenija Peter Prevc244.0 m  
27. januar 2023  Slovenija Žiga Jelar247.5 m  
  Padec ali dotik pri dolžini svetovnega rekorda. Neveljavno.
  Padec ali dotik pri dolžini rekorda letalnice. Neveljavno.

Ženske

[uredi | uredi kodo]
Date Dolžina
4. februar 1997  Avstrija Eva GansterWorld record 141.0 m  
5. februar 1997  Avstrija Eva GansterWorld record 161.0 m  
6. februar 1997  Avstrija Eva GansterWorld record 163.0 m  
7. februar 1997  Avstrija Eva GansterWorld record 164.5 m  
9. februar 1997  Avstrija Eva GansterWorld record 165.0 m  
9. februar 1997  Avstrija Eva GansterWorld record 167.0 m  
29. januar 2003  Avstrija Daniela Iraschko-StolzWorld record 188.0 m  
29. januar 2003  Avstrija Daniela Iraschko-StolzWorld record 200.0 m  

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Der Kulm - die größte Naturschanze der Welt - Sternstunden, Enttäuschungen, Skandale« (v nemščini). austria-forum.org. 24. januar 2023.
  2. ↑ »Leodolter spring 100 meter am Kulm (stran 5)« (v nemščini). Weltpresse. 9. marec 1950.
  3. ↑ »Nur Dietrich sprang mehr als 100 Meter (stran 4)« (v nemščini). Weltpresse. 10. marec 1950.
  4. ↑ »Eder "flog" 102 m auf der Kulm schanze (stran 4)« (v nemščini). Neue Zeit. 12. marec 1950.
  5. ↑ »Ausklang am Kulm mit Weitenrekord (stran 3)« (v nemščini). Die Neue Zeitung. 13. marec 1950.
  6. ↑ »Rekordspring Dietrichs am Kulm (page 8)« (v nemščini). Weltpresse. 13. marec 1950.
  7. ↑ »Hubert Neuper: "Man soll ruhig einen Vogel haben"« (v nemščini). nachrichten.at. 24. december 2013.
  8. ↑ »Bradl fliegt 115 m (stran 8)« (v nemščini). Voralberger Volksblatt. 17. marec 1951.
  9. ↑ »Bradl springt 115 Meter in Mittendorf (stran 8)« (v nemščini). Osterreichische Zeitung. 18. marec 1951.
  10. ↑ »Bradl siegt von Hohenleitner (stran 5)« (v nemščini). Neues Osterreich. 20. marec 1951.
  11. ↑ »Šport: Planiški dnevi 1953, skoki v Kulmu«. Slovenski poročevalec. 1. marec 1953.
  12. ↑ »Finžgar peti v Kulmu«. Slovenski poročevalec. 4. marec 1953.
  13. ↑ »Skoki v Kulmu (stran 12)«. Slovenski poročevalec. 11. marec 1956.
  14. ↑ »Zidar - enaindvajseti (stran 6)«. Slovenski poročevalec. 12. marec 1956.
  15. ↑ »Od danes - poleti v Kulmu (stran 5)«. Slovenski poročevalec. 20. marec 1959.
  16. ↑ »Šlibar je pristal pri 100 m (page 16)«. Slovenski poročevalec. 22. marec 1959.
  17. ↑ »Šlibar - najboljši Jugoslovan (page 1)«. Slovenski poročevalec. 23. marec 1959.
  18. ↑ »Šlibarjev svetovni rekord ogrožen? (stran 13)«. Delo. 2. marec 1962.
  19. ↑ »V znamenju dvoboja Lesser-Recknagel (stran 6)«. Delo. 3. marec 1962.
  20. ↑ »Recknagel prvi - brez para (stran 1)«. Delo. 4. marec 1962.
  21. ↑ »Rekordne dolžine in padci (stran 14)«. Delo. 21. marec 1965.
  22. ↑ »145.5 m nov svetovni rekord (stran 5)«. Delo. 22. marec 1965.
  23. ↑ »Točke tudi našim (stran 8)«. Delo. 19. marec 1971.
  24. ↑ »Premočan veter (stran 5)«. Delo. 20. marec 1971.
  25. ↑ »Le štirje gosti (stran 1)«. Delo. 22. marec 1971.
  26. ↑ »Kulm čaka veliko predstavo (page 9)«. Delo. 7. marec 1986.
  27. ↑ »Nykänen bo diktiral razplet na 9. svetovnem prvenstvu (page 6)«. Delo. 8. marec 1986.
  28. ↑ »Zmagoslavje Avstrijcev na 9. SP v poletih (page 1)«. Delo. 10. marec 1986.
  29. ↑ »Felder svetovni prvak in sorekorder (page 9)«. Delo. 10. marec 1986.
  30. ↑ »Rezultati s Kulma (page 11)«. Delo. 10. marec 1986.
  31. ↑ »Weissflog prvi čez 200 m (stran 10)«. Delo. 9. februar 1996.
  32. ↑ »Na Kulmu prvi tekmovalni dan svetovnega prvenstva (stran 13)«. Delo. 10. februar 1996.
  33. ↑ »Urban letel kot zvezdnik do neverjetne bronaste kolajne (stran 13)«. Delo. 12. februar 1996.
  34. ↑ »Semafor rezultatov (stran 15)«. Delo. 12. februar 1996.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Kulm skisprungschanzen.com
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kulm&oldid=6424917«