Kulm

Iz Wikipedije, proste enciklopedije



Kulm
Kulm - Skiflugschanze1.jpg
Lega
KrajAvstrija Tauplitz
Odprta Prvi preizkus:
18. februar 1950
Neuradno:
8. marec 1950
Uradna otvoritev (FIS):
27. februar 1953
Prenova1953, 1975, 1986,
1996, 2015
Velikost
K-točka K200
HS velikostHS235
Najdaljši skok
(neuradno / padec)		247,5 m
Slovenija Žiga Jelar
(27 January 2023)
Rekord244 metrov
Slovenija Peter Prevc
(16. januar 2016)
Prireditve
Svetovna prvenstva1975, 1986, 1996, 2006, 2016
Svetovni pokal1982, 1991, 1993, 1996, 1997, 2000, 2003, 2005, 2009, 2010, 2012, 2014, 2015, 2018, 2023

Kulm je smučarska letalnica v mestu Tauplitz, Avstrijska Štajerska, ki so jo odprli leta 1950.

Leta 2003, je Daniela Iraschko-Stolz je z 200 metri kot prva ženska v zgodovini preletela to magično mejo in postavila svetovni rekord ki drži še danes, skupaj pa je bilo tu postavljenih 8 ženskih svetovnih rekordov.

Tu so bili postavljeni tudi 3 moški svetovni rekordi; 141 m (1962), 145,5 m (1965) in 191 m (1986).

To je ena izmed trenutno le štirih delujočih letalnic na svetu (Harrachov in Ironwood nista v funkciji). Trenutni rekord naprave drži Peter Prevc z 244 metri postavljen na Svetovnega prvenstvu v poletih 2016.

Kulm je petkrat gostil Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v letih 1975, 1986, 1996, 2006 in 2016.

Leta 2015 je bila letalnica zadnjič povsem prenovljena in povečana na K200 in z velikostjo HS235.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

1948/49: Izgradnja letalnice[uredi | uredi kodo]

Gradnja se je začela leta 1948 pod vodstvom Viktor Stügerja, presdsednika Smučarske zveze Salzkammergut, projektiral pa jo je inž. Hans Peyerl, končana pa leta 1949 kot največja naravna letalnica na svetu.[1]

1950: Neuradna otvoritev z prvo tekmo[uredi | uredi kodo]

Med 8.–12. marcem 1950 je potekala prva otvoritveno, a za FIS neuradno tekmovanje "Mednarodni teden smučarskih poletov" na povsem novi letalnici. Hubert Neuper Sr. je imel čast da je kot prvi preizkusil letalnico. Zadnja dva dneva pa sta štela za tekmovanje "V najdaljšem poletu", katerega je zmagal Rudi Dietrich (103 m) pred Hansom Ederjem (102 m) in skupno tretjeuvrščenima Werfener Huberjem in Fritz Rueppom (oba 94 metrov). A Mednarodna smučarska zveza (FIS) ni izdala homologacijskih papirjev in dovoljenja za otvoritev skakalnice kot tudi samega tekmovanja uradno ne priznava, saj se je izkazalo da je skakalnica na pol zgrajena, polna pomankljivosti in povsem neskladna z mednarodno uveljavljenimi FIS standardi.[2][3][4][5][6][7]

1951: Že drugo neuradno tekmovanje[uredi | uredi kodo]

Med 16.–18. marcem 1951, je potekalo drugo (za FIS neuradno) tekmovanje "Mednarodni teden smučarskih poletov" pred 15.000 gledalci. V končni seštevek so šteli štirje poleti. Že prvi dan je Bradl z 115 m postavil nov rekord naprave. Sepp Bradl je na koncu zmagal, vsota njegovih 4 poletov je znašala 530 m, pred drugim zahodnim nemcem Seppom Hohenleitnerjem (504 m) in tretjeuvrščenim Rudijem Dietrichom (501 m). Skakalnica je doživela mnogo potrebnih izboljšav, a da bi zadostila mendarodnim FIS standardom in uradnim priznanjem tekmovanj, so bili potrebni še nadaljni popravki. Prenovo je spet prevzel inž. Hans Peyerl, v sodelovanju z FIS svetovalcem za smučarske skoke Inž. Straumannom.[8][9][10]

Leta 1952, je bila Smučarska zveza Salzkammergut, ki je bila odgovorna za gradnjo in upravljanje letalnice razpuščena, ker se je Ausserland vrnil nazaj na Štajersko. Štajerska deželna vlada si je letalnico postavila kot eno izmed prioritet, vodenje pa dodelila Štajerski smučarski zvezi.

1953: FIS izdal homologacijo za uradno odprtje[uredi | uredi kodo]

Med 27. februarjem–1. marcem 1953, je bila letalnica tudi uradno odprta in priznana s strani FIS, saj je po mnogih izboljšavah v zadnjih treh letih, letalnica končno zadostila vsem mednarodnim standardom in prejela homologacijo. Tako je potekalo prvo uradno tekmovanje, tridnevni "FIS Mednarodni teden poletov", ki ga je obiskalo skupaj 50.000 ljudi. Josef Bradl je zmagal z 449,8 točkami pred A. Däscherjem in Royem Sherwoodom.[11][12]

Med 10.–11. marcem 1956, je potekalo dvodnevno tekmovanje, 2. uradni "Mednarodni teden poletov". V skupni seštevek so šteli štirje poleti, najboljša dva iz obeh tekmovalnih dni. Peter Lesser je zmagal z 428,5 točkami pred Veikko Heinonennom (FIN) in Olaf B. Bjørnstadom (NOR).[13][14]

Med 20.–22. marcem 1959, je potekalo tridnevno tekmovanje, 3. uradni "Mednarodni teden poletov", na zadnji dan ga je obiskalo 30.000 ljudi. Šest skokov je štelo v skupni seštevek, po dva najboljša iz vseh 3 tekmovalnih dni. Zmagal je Torbjørn Yggeseth, ustanovitelj svetovnega pokala.[15][16][17]

1962: Prvi svetovni rekord Lesserja[uredi | uredi kodo]

Med 1.–4. marcem 1962, je potekalo tridnevno tekmovanje, 4. uradni "Mednarodni teden poletov". Že prvi dan na uradnem treningu (četrtek), je vzhodni nemec Peter Lesser z 141 m izenačil svetovni rekord z Šlibarjem (Oberstdorf 1961), prvi na tej letalnici. Njegov moštevni kolega Helmut Recknagel je zmagal pred dvema zahodnima nemcema (Wolfgang Happle in Max Bolkart), in samo v nedeljo si je skoke ogledalo več kot 40.000 ljudi.[18][19][20]

1965: Lesser z 145,5 metri še drugič rekordno[uredi | uredi kodo]

Med 19.–21. marcem 1965, je pod okriljem K.O.P., potekalo tridnevno tekmovanje za "Mednarodni teden poletov". Prvi dan (petek) je sicer veljal za uradni trening, a istočasno tudi kot rezerva, če bi odpadel kateri izmed dveh tekmovalnih dni (sobota, nedelja), bi le ta štel v uradni skupni seštevek. Že takoj prvi dan je Bjørn Wirkola padel pri dolžini svetovnega rekorda 144 metrov. V soboto je še Peter Lesser padel prav tako pri dolžini svetovnega rekorda 147 metrov. Zadnji dan, v nedeljo, pa je Lesser pred 30.000 ljudmi še drugič na tej napravi postavil svetovni rekord pri 145,5 metra.[21][22]

1971: Tekmovanje edinkrat doslej v celoti odpovedano[uredi | uredi kodo]

Med 19.–21. marcem 1971 je bilo predvideno tridnevno tekmovanje za K.O.P. "Mednarodni teden poletov", ki bi prvič štel tudi za evropski pokal, a je bilo zaradi konstantnega vetra, tekmovanje prvič in edinkrat, v celoti odpovedano. V treh dneh so uspeli izpeljati le 4 polete predskakalcev. Sobotna in nedeljska tekma sta bili predvideni v skupen seštevek, če pa bi en dan odpadel bi v seštevek kot rezerva štel petkov uradni trening.[23][24][25]

1986: Zadnji svetovni rekord in številni padci[uredi | uredi kodo]

Med 8.–9. marcem 1986, je potekalo dvodnevno "9. Svetovno prvenstvo v poletih", na povečani letalnici z točko K185, prenovljeni po vzoru Planice. Tekmovanje je v treh dneh obiskalo 50.000 ljudi. Dobro se je začelo že v petek na uradnem treningu, ko je Franz Neuländtner v drugi seriji z 188 metri postavil nov rekord letalnice. Zadnji dan pa so skoraj eden za drugimi sledili grozljivi padci z velike višine na doskočišče; Masahiro Akimoto, Ulf Findeisen, Øyvind Berg in naš predskakalec Grega Peljhan. Štirje najboljši poleti (2 od 3 najboljših iz obeh tekmovalni dni) je štelo v skupni seštevek. Nazadnje pa je Andreas Felder, ki je postal svetovni prvak, z 191 m izenačil svetovni rekord z Mattijem Nykänenom iz Planice 1985.[26][27][28][29][30]

1996: Svetovno prvenstvo štelo tudi za svetovni pokal[uredi | uredi kodo]

Med 10.–11. februarjem 1996, je potekalo dvodnevno "14. Svetovno prvenstvo v poletih", oba dneva posamično pa sta hkrati štela tudi za svetovni pokal. V štirih dneh se je zbralo kar 130.000 ljudi. Začelo se je že v četrtek na prostem treningu, ko je Jens Weißflog (201 m) kot prvi na tej napravi preletel to znamko. Andreas Goldberger je doma osvojil naslov svetovnega prvaka z 738,1 točkami (183, 183, 194 in 198 m).[31][32][33][34]

Tekmovanja[uredi | uredi kodo]

Datum Leto Velikost Zmagovalec Drugi Tretji
↓ Mednarodni teden smučarskih poletov ↓
(FIS teh dveh tekmovanj ne priznava)
11.–12. marec   1950 K95 Avstrija Rudi Dietrich Avstrija Hans Eder Avstrija Werfener Huber
Avstrija Fritz Ruepp
16.–18. marec   1951 K95 Avstrija Sepp Bradl Zahodna Nemčija Sepp Hohenleitner Avstrija Rudi Dietrich
↓ FIS Mednarodni teden smučarskih poletov ↓
27. februar  
—  
1. marec  		 1953 K120 Avstrija Sepp Bradl Švica Andreas Däscher Združene države Amerike Roy Sherwood
10.–11. marec   1956 K120 Zahodna Nemčija Werner Lesser Finska Veikko Heinonen Norveška Olaf B. Bjørnstad
20.–22. marec   1959 K120 Norveška Torbjørn Yggeseth Vzhodna Nemčija Helmut Recknagel Avstrija Walter Habersatter
2.–4. marec   1962 K120 Vzhodna Nemčija Helmut Recknagel Zahodna Nemčija Wolfgang Happle Zahodna Nemčija Max Bolkart
↓ K.O.P. Mednarodni teden smučarskih poletov ↓
19.–21. marec   1965 K120 Zahodna Nemčija Henrik Ohlmeyer Vzhodna Nemčija Bernd Karwofsky Vzhodna Nemčija Peter Lesser
3. marec   1968 K120 Češkoslovaška Zbyněk Hubač Avstrija Reinhold Bachler Češkoslovaška Jiří Raška
↓ K.O.P. Mednarodni teden smučarskih poletov = FIS Evropski pokal ↓
19.–21. marec   1971 K120 močan veter vse tri dni; skupaj izpeljali le štiri polete predskakalcev
↓ 3. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih ↓
14.–16. marec   1975 K165 Češkoslovaška Karel Kodejška Vzhodna Nemčija Rainer Schmidt Avstrija Karl Schnabl
↓ K.O.P. Mednarodni teden smučarskih poletov ↓
3.–5. marec   1978 K165 Zahodna Nemčija Peter Leitner Vzhodna Nemčija Falko Weißpflog Avstrija Alois Lipburger
↓ FIS Svetovni pokal ↓
12. marec   1982 K165 Finska Matti Nykänen Avstrija Hubert Neuper Avstrija Andreas Felder
13. marec   Avstrija Hubert Neuper Finska Matti Nykänen Norveška Ole Bremseth
14. marec   Avstrija Hubert Neuper Norveška Ole Bremseth Avstrija Armin Kogler
↓ 9. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih ↓
8.–9. marec   1986 K185 Avstrija Andreas Felder Avstrija Franz Neuländtner Finska Matti Nykänen
↓ FIS Svetovni pokal ↓
23. februar   1991 K185 Švica Stephan Zünd Finska Ari-Pekka Nikkola Švedska Per-Inge Tällberg
24. februar   Avstrija Stefan Horngacher Nemčija Ralph Gebstedt Avstrija Heinz Kuttin
30. januar   1993 K185 Češka Jaroslav Sakala Avstrija Werner Haim Avstrija Andreas Goldberger
31. januar   Češka Jaroslav Sakala Francija Didier Mollard Avstrija Andreas Goldberger
↓ 14. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih = FIS Svetovni pokal↓
10. februar   1996 K185 Finska Janne Ahonen Avstrija Andreas Goldberger Finska Ari-Pekka Nikkola
11. februar   Avstrija Andreas Goldberger Nemčija Christof Duffner Finska Janne Ahonen
Prvenstvo (10.–11. februar) Avstrija Andreas Goldberger Finska Janne Ahonen Slovenija Urban Franc
↓ FIS Svetovni pokal ↓
8. februar   1997 K185 Japonska Takanobu Okabe Avstrija Andreas Goldberger Slovenija Primož Peterka
9. februar   Slovenija Primož Peterka Avstrija Andreas Goldberger Japonska Takanobu Okabe
19. februar   2000 K185 Nemčija Sven Hannawald Avstrija Andreas Widhölzl Norveška Tommy Ingebrigtsen
20. februar   odpovedano zaradi premočnega vetra
1. februar   2003 K185 Avstrija Florian Liegl Nemčija Sven Hannawald Poljska Adam Małysz
2. februar   Nemčija Sven Hannawald Avstrija Florian Liegl Finska Matti Hautamäki
15. januar   2005 HS200 Avstrija Andreas Widhoelzl Norveška Roar Ljøkelsøy Poljska Adam Małysz
16. januar   Poljska Adam Małysz Avstrija Andreas Widhoelzl Finska Risto Jussilainen
↓ 19. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih ↓
13.–14. januar   2006 HS200 Norveška Roar Ljøkelsøy Avstrija Andreas Widhölzl Avstrija Thomas Morgenstern
15. januar   Zastava Norveške Norveška
Bjørn Einar Romøren
Lars Bystøl
Tommy Ingebrigtsen
Roar Ljøkelsøy
 Flag of Finland.svg Finska
Janne Happonen
Tami Kiuru
Matti Hautamäki
Janne Ahonen
  Nemčija
Michael Neumayer
Georg Späth
Alexander Herr
Michael Uhrmann
↓ FIS Svetovni pokal ↓
10. januar   2009 HS200 Avstrija Gregor Schlierenzauer Švica Simon Ammann Avstrija Martin Koch
11. januar   Avstrija Gregor Schlierenzauer Finska Harri Olli Švica Simon Ammann
9. januar   2010 HS200 Slovenija Robert Kranjec Švica Simon Ammann Avstrija Martin Koch
10. januar   Avstrija Gregor Schlierenzauer Slovenija Robert Kranjec Finska Harri Olli
14. januar   2012 HS200 premočan veter; prestavljeno na naslednje jutro, prva od 2 tekem tisti dan
15. januar   Slovenija Robert Kranjec Avstrija Thomas Morgenstern Norveška Anders Bardal
15. januar   Norveška Anders Bardal Japonska Daiki Ito Poljska Kamil Stoch
11. januar   2014 HS200 Japonska Noriaki Kasai Slovenija Peter Prevc Avstrija Gregor Schlierenzauer
12. januar   Slovenija Peter Prevc Avstrija Gregor Schlierenzauer Japonska Noriaki Kasai
10. januar   2015 HS225 Nemčija Severin Freund Avstrija Stefan Kraft Slovenija Jurij Tepeš
11. januar   odpovedano zaradi premočnega vetra
↓ 24. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih ↓
15.–16. januar   2016 HS225 Slovenija Peter Prevc Norveška Kenneth Gangnes Avstrija Stefan Kraft
17. januar   Zastava Norveške Norveška
Anders Fannemel
Johann André Forfang
Daniel-André Tande
Kenneth Gangnes
  Nemčija
Andreas Wellinger
Stephan Leyhe
Richard Freitag
Severin Freund
  Avstrija
Stefan Kraft
Manuel Poppinger
Manuel Fettner
Michael Hayböck
↓ FIS Svetovni pokal ↓
13. januar   2018 HS235 Norveška Andreas Stjernen Norveška Daniel-André Tande Švica Simon Ammann
14. januar   odpovedano zaradi premočnega vetra
15. februar   2020 HS235 Poljska Piotr Żyła Slovenija Timi Zajc Avstrija Stefan Kraft
16. februar   Avstrija Stefan Kraft Japonska Rjoju Kobajaši Slovenija Timi Zajc
28. januar   2023 HS235 Norveška Halvor Egner Granerud Avstrija Stefan Kraft Slovenija Domen Prevc
29. januar   Norveška Halvor Egner Granerud Slovenija Timi Zajc Avstrija Stefan Kraft

Razvoj rekorda[uredi | uredi kodo]

Moški[uredi | uredi kodo]

Date Dolžina
18. februar 1950   Avstrija Hubert Neuper Sr. 75.0 m  
18. februar 1950   Avstrija Hubert Neuper Sr. 93.0 m  
18. februar 1950   Avstrija Hubert Neuper Sr. 96.0 m  
8. marec 1950   Avstrija Alois Leodolter 100.0 m  
9. marec 1950   Avstrija Rudi Dietrich 101.0 m  
11. marec 1950   Avstrija Hans Eder 102.0 m  
11. marec 1950   Avstrija Hans Eder 106.5 m  
12. marec 1950   Zahodna Nemčija Rudi Gering 104.0 m  
12. marec 1950   Avstrija Hans Eder 102.5 m  
12. marec 1950   Avstrija Rudi Dietrich 103.0 m  
16. marec 1951   Avstrija Sepp Bradl 115.0 m  
27. februar 1953   Zahodna Nemčija Toni Brutscher 116.0 m  
27. februar 1953   Združene države Amerike Roy Sherwood 120.0 m  
28. februar 1953   Avstrija Sepp Bradl 120.0 m  
9. marec 1956   Vzhodna Nemčija Peter Lesser 125.0 m  
20. marec 1959   Norveška Torbjørn Yggeseth 127.0 m  
1. marec 1962   Vzhodna Nemčija Peter Lesser World record 141.0 m  
19. marec 1965   Norveška Bjørn Wirkola 144.0 m  
20. marec 1965   Vzhodna Nemčija Peter Lesser 147.0 m  
21. marec 1965   Vzhodna Nemčija Peter Lesser World record 145.5 m  
15. marec 1975   Avstrija Karl Schnabl 151.0 m  
Date Dolžina
2. marec 1978   Vzhodna Nemčija Matthias Buse 151.0 m  
5. marec 1978   Avstrija Edi Federer 164.0 m  
12. marec 1982   Avstrija Hubert Neuper 166.0 m  
12. marec 1982   Finska Matti Nykänen 166.0 m  
14. marec 1982   Avstrija Hubert Neuper 167.0 m  
14. marec 1982   Finska Matti Nykänen 169.0 m  
7. marec 1986   Avstrija Franz Neuländtner 188.0 m  
9. marec 1986   Avstrija Andreas Felder World record 191.0 m  
8. februar 1996   Nemčija Jens Weißflog 201.0 m  
8. februar 1997   Japonska Takanobu Okabe 205.0 m  
20. februar 2000   Avstrija Andreas Goldberger 209.5 m  
31. januar 2003   Avstrija Christian Nagiller 220.0 m  
31. januar 2003   Nemčija Sven Hannawald 214.0 m  
10. januar 2009   Avstrija Gregor Schlierenzauer 215.5 m  
9. januar 2015   Slovenija Jurij Tepeš 220.0 m  
9. januar 2015   Slovenija Robert Kranjec 221.0 m  
9. januar 2015   Nemčija Severin Freund 237.5 m  
15. januar 2016   Japonska Noriaki Kasai 240.5 m  
15. januar 2016   Slovenija Peter Prevc 243.0 m  
16. januar 2016   Slovenija Peter Prevc 244.0 m  
27. januar 2023   Slovenija Žiga Jelar 247.5 m  
  Padec ali dotik pri dolžini svetovnega rekorda. Neveljavno.
  Padec ali dotik pri dolžini rekorda letalnice. Neveljavno.

Ženske[uredi | uredi kodo]

Date Dolžina
4. februar 1997   Avstrija Eva Ganster World record 141.0 m  
5. februar 1997   Avstrija Eva Ganster World record 161.0 m  
6. februar 1997   Avstrija Eva Ganster World record 163.0 m  
7. februar 1997   Avstrija Eva Ganster World record 164.5 m  
9. februar 1997   Avstrija Eva Ganster World record 165.0 m  
9. februar 1997   Avstrija Eva Ganster World record 167.0 m  
29. januar 2003   Avstrija Daniela Iraschko-Stolz World record 188.0 m  
29. januar 2003   Avstrija Daniela Iraschko-Stolz World record 200.0 m  

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ "Der Kulm - die größte Naturschanze der Welt - Sternstunden, Enttäuschungen, Skandale" (nemščina). austria-forum.org. 24. januar 2023.
  2. ↑ "Leodolter spring 100 meter am Kulm (stran 5)" (nemščina). Weltpresse. 9. marec 1950.
  3. ↑ "Nur Dietrich sprang mehr als 100 Meter (stran 4)" (nemščina). Weltpresse. 10. marec 1950.
  4. ↑ "Eder "flog" 102 m auf der Kulm schanze (stran 4)" (nemščina). Neue Zeit. 12. marec 1950.
  5. ↑ "Ausklang am Kulm mit Weitenrekord (stran 3)" (nemščina). Die Neue Zeitung. 13. marec 1950.
  6. ↑ "Rekordspring Dietrichs am Kulm (page 8)" (nemščina). Weltpresse. 13. marec 1950.
  7. ↑ "Hubert Neuper: "Man soll ruhig einen Vogel haben"" (nemščina). nachrichten.at. 24. december 2013.
  8. ↑ "Bradl fliegt 115 m (stran 8)" (nemščina). Voralberger Volksblatt. 17. marec 1951.
  9. ↑ "Bradl springt 115 Meter in Mittendorf (stran 8)" (nemščina). Osterreichische Zeitung. 18. marec 1951.
  10. ↑ "Bradl siegt von Hohenleitner (stran 5)" (nemščina). Neues Osterreich. 20. marec 1951.
  11. ↑ "Šport: Planiški dnevi 1953, skoki v Kulmu". Slovenski poročevalec. 1. marec 1953.
  12. ↑ "Finžgar peti v Kulmu". Slovenski poročevalec. 4. marec 1953.
  13. ↑ "Skoki v Kulmu (stran 12)". Slovenski poročevalec. 11. marec 1956.
  14. ↑ "Zidar - enaindvajseti (stran 6)". Slovenski poročevalec. 12. marec 1956.
  15. ↑ "Od danes - poleti v Kulmu (stran 5)". Slovenski poročevalec. 20. marec 1959.
  16. ↑ "Šlibar je pristal pri 100 m (page 16)". Slovenski poročevalec. 22. marec 1959.
  17. ↑ "Šlibar - najboljši Jugoslovan (page 1)". Slovenski poročevalec. 23. marec 1959.
  18. ↑ "Šlibarjev svetovni rekord ogrožen? (stran 13)". Delo. 2. marec 1962.
  19. ↑ "V znamenju dvoboja Lesser-Recknagel (stran 6)". Delo. 3. marec 1962.
  20. ↑ "Recknagel prvi - brez para (stran 1)". Delo. 4. marec 1962.
  21. ↑ "Rekordne dolžine in padci (stran 14)". Delo. 21. marec 1965.
  22. ↑ "145.5 m nov svetovni rekord (stran 5)". Delo. 22. marec 1965.
  23. ↑ "Točke tudi našim (stran 8)". Delo. 19. marec 1971.
  24. ↑ "Premočan veter (stran 5)". Delo. 20. marec 1971.
  25. ↑ "Le štirje gosti (stran 1)". Delo. 22. marec 1971.
  26. ↑ "Kulm čaka veliko predstavo (page 9)". Delo. 7 March 1986.
  27. ↑ "Nykänen bo diktiral razplet na 9. svetovnem prvenstvu (page 6)". Delo. 8 March 1986.
  28. ↑ "Zmagoslavje Avstrijcev na 9. SP v poletih (page 1)". Delo. 10 March 1986.
  29. ↑ "Felder svetovni prvak in sorekorder (page 9)". Delo. 10 March 1986.
  30. ↑ "Rezultati s Kulma (page 11)". Delo. 10 March 1986.
  31. ↑ "Weissflog prvi čez 200 m (stran 10)". Delo. 9. februar 1996.
  32. ↑ "Na Kulmu prvi tekmovalni dan svetovnega prvenstva (stran 13)". Delo. 10. februar 1996.
  33. ↑ "Urban letel kot zvezdnik do neverjetne bronaste kolajne (stran 13)". Delo. 12. februar 1996.
  34. ↑ "Semafor rezultatov (stran 15)". Delo. 12. februar 1996.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kulm.
  • Kulm skisprungschanzen.com
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kulm&oldid=5901143«