Štajerska (zvezna dežela)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Avstrijska Štajerska)
Jump to navigation Jump to search
Štajerska

Steiermark
07 Graz, Austria.jpg
Zastava Štajerska
Zastava
Grb Štajerska
Grb
Himna: Dachsteinlied
Položaj zvezne dežele Štajerska
Položaj zvezne dežele Štajerska
47°15′N 15°10′E / 47.250°N 15.167°E / 47.250; 15.167Koordinati: 47°15′N 15°10′E / 47.250°N 15.167°E / 47.250; 15.167
DržavaAvstrija
Glavno mestoGradec (Graz)
Upravljanje
 • Deželni glavarHermann Schützenhöfer (ÖVP)
Površina
 • Skupno16.401,04 km2
Najvišja nadm. višina
2.995 m
Najnižja nadm. višina
200 m
Prebivalstvo
 (1. januar 2019)
 • Skupno1.243.052[1]
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
ISO 3166 kodaAT-6
NUTS 1 regijaAT2
Spletna stran[www.steiermark.at www.steiermark.at]

Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije. S 16.400 kvadratnimi kilometri je po površini je druga največja dežela (za Spodnjo Avstrijo), po prebivalstvu (nekaj več kot 1,2 milijona) pa četrta (za Dunajem, Spodnjo in Zgornjo Avstrijo). Meji na kar pet avstrijskih zveznih dežel in je s tega vidika najbolj "središčna" avstrijska dežela: na Koroško na zahodu in jugozahodu, na zahodu na Salzburško, na severozahodu na Zgornjo Avstrijo, na severovzhodu na Spodnjo Avstrijo in na vzhodu na Gradiščansko, na jugu pa meji na edino tujo državo, Slovenijo, v katero se med Muro, ki je glavna "os" te avstrijske dežele (delno pa tudi mejna reka med Avstrijo in Slovenijo) ter Prekmurjem ozemeljsko koničasto 'zajeda' v Radgonskem kotu.

Najvišji vrh dežele je Hoher Dachstein s skoraj 3000m nadmorske višine na meji z Zgornjo Avstrijo na severozahodu.

Zgodovinska dežela Štajerska je obsegala pokrajini (deželi) z istim imenom, ki sta zdaj tako del Slovenije (prej t. i. Spodnja Štajerska), kakor sodobne Republike Avstrije. Avstrijska Štajerska zdaj obsega le še ozemlje zgodovinske pokrajine Zgornje Štajerske (Obersteiermark) in Srednje Štajerske s središčem v Gradcu (Mittelsteiermark).

Glavno mesto in edino s posebnim statutom v tej deželi je Gradec (nemško Graz), ki je z okoli 300.000 prebivalci drugo največje mesto v Avstriji. Poleg njega je Štajerska razdeljena še na 12 okrajev (bezirk), pred reformo lokalne (samo)uprave 2011 pa jih je bilo 16. Drugo največje mesto Leoben je s 25.000 prebivalci kar 12-krat manjše v primerjavi z Gradcem, sledijo Kapfenberg, Bruck an der Mur, Knittelfeld, Voitsberg, Köflach, Judenburg, Liezen, Mürzzuschlag, Hartberg, Zeltweg, Bad Aussee, Fürstenfeld, Schladming, Murau, Gröbming, ...

V južnem delu te avstrijske dežele sta nekoliko večji mesti Lipnica (Leibnitz) in Lonč (Deutschlandsberg), manjša središča so še Vrbna (Feldbach), Radgona, Ivnik (Eibiswald), Stainz (Ščavnica), Cmurek (Mureck).

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Med najbolj znanimi štajerskimi znamenitostmi so: največja romarska cerkev v Avstriji bazilika Marijinega rojstva, Maria Zell, Rudnik Erzberg v Eisenerzu, benediktinski samostan Admont, najstarejši aktivni cistercijanski samostan Rein (ustanovljen 1129), državna kobilarna Piber z lipicanci, Dachstein, avstrijski muzej na prostem v Stübingu pri Gradcu, Grad Riegersburg, Zeleno jezero, skakalnica Kulm v Bad Mitterndorfu / Tauplitzu in glavno mesto dežele Gradec, katerega staro mesto je na seznamu Unescove svetovne dediščine pod naslovom City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg[2].

Najbolj znan baročni palačni kompleks na Štajerskem je baročni dvorec Eggenberg v Gradcu, z ohranjeno izvirno opremo, obsežnim urejenim vrtom in zbirkami Universalmuseum Joanneum. Kot sedež prednikov plemiške družine Eggenberg prikazuje zgodovino in pokroviteljstvo nekoč najmočnejše generacije Štajerske s svojo zgodovino gradnje in opreme. Leta 2010 je bil grad dodan obstoječemu UNESCO-vem mestu Gradež - zgodovinskemu središču. Vsako leto obišče vrtove približno milijon obiskovalcev.

Živalski vrt in naravni park grad Herberstein je živalski vrt v štajerski skupnosti Stubenberg am See, blizu St. Johanna bei Herbersteina, velikosti približno 40 hektarjev, v parku je tudi grad Herberstein, katerega začetki segajo v 12. stoletje.

Največji grad na Štajerskem je Riegersburg, katerega začetki segajo v 11. stoletje. Stoji v istoimenskem mestecu Riegersburg v okrožju jugovzhodne Štajerske. Drugi največji grad je grad Strechau na Zgornjem Štajerskem.

Na gradu Oberkapfenberg v mestu Kapfenberg je zdaj shranjena zbirka zgodovinskega orožja in razstava ptičev. Največja trdnjava na Štajerskem je bil Grazer Schloßberg (grajski hrib Schlossberg). Trdnjava je v Guinnessovi knjigi rekordov navedena kot objekt, ki ni bil nikoli osvojen. Šele po tem, ko je Napoleon osvojil Dunaj in zagrozil z uničenjem prestolnice, se je Schlossberg predal in francoske čete so podrle večino zgradb.

Na štajerskem je tudi dirkališče Formule 1 v Spielbergu pri Knittelfeldu.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Statistik Austria[1]
  2. Unesco[2]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]