Pojdi na vsebino

Slovenska narečja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu ... Slovenščina je med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjena;[1] pozna več kot 30 narečij, ki jih razdelimo v 7 narečnih skupin. Razlogi narečne pestrosti slovenščine so naseljevanje ozemlja današnje Slovenije iz različnih smeri; zemljepisne značilnosti ozemlja (gorovja, doline, močvirja, vodovja), ki so preprečevale reden stik med prebivalci različnih območij; stik s sosednjimi jeziki (romanskimi, germanskimi, madžarskim in hrvaškim), nekdanje cerkveno-upravne delitve ...

Delitev

[uredi | uredi kodo]
Shematični zemljevid slovenskih narečij po Franu Ramovšu
Karta slovenskih narečij
  Gorenjska narečna skupina
  Dolenjska narečna skupina
(3. kostelsko narečje, 4. mešana kočevska narečja, 5. severno belokranjsko narečje,
6. južno belokranjsko narečje)
  Primorska narečna skupina
(1. Šavrini, 2. Čičarija)

Slovenščina (sinhrona delitev slovenskih narečij) pozna sedem narečnih skupin, ki se znotraj tega delijo na posamezna narečja:

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Prof. dr. Jožica Škofic, znanstvena svetnica na ISJ Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani . Glej: Oddaja TV Slovenija: Polnočni klub - Slovenska narečja

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]