Slovenska kultura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Kultura Slovenije)
Jump to navigation Jump to search
Kurenti, eni izmed najbolj znanih elementov slovenske kulture

Med načine izražanja slovenske kulture spadajo glasba in ples, književnost, vizualna umetnost, film in gledališče. Odvijajo se številni festivali, na katerih se izvaja glasbo in predstavlja literaturo.

Literatura[uredi | uredi kodo]

France Prešeren

Prvi dve knjigi, ki sta izšli v Sloveniji, sta bili Abecednik (Abecedarium) in Katekizem (Catechismus) (leta 1550), protestantski knjigi pisatelja Primoža Trubarja.

Osrednji del države, Kranjsko, je opisovala knjiga Slava vojvodine Kranjske (nemško: Die Ehre deß Herzogthums Crain), ki jo je leta 1689 izdal baron Janez Vajkard Valvasor (1641-1693).

Nekateri glavni predstavniki slovenske književnosti so bili pesniki France Prešeren (1800-1849), Srečko Kosovel, Edvard Kocbek in Dane Zajc ter pisatelja Ivan Cankar (1876-1918) in Vladimir Bartol. Alojz Rebula, Drago Jančar, Boris Pahor, Tomaž Šalamun in Aleš Debeljak sodijo med velika imena sodobne slovenske književnosti, Aleš Šteger pa eno največjih odkritij zadnjih let.

Likovna umetnost in arhitektura[uredi | uredi kodo]

Najpomembnejši slovenski slikarji so Anton Ažbe, Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Božidar Jakac, Avgust Černigoj in Zoran Mušič. Najbolj priznana slovenska arhitekta sta Jože Plečnik in Max Fabiani.

Glasba[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji so znani številni glasbeniki in skladatelji, med drugim renesančni skladatelj Jacobus Gallus (1550-1591), čigar delo je imelo velik vpliv na srednjeevropsko klasično glasbo, in virtuozni violist Giuseppe Tartini.

Davorin Jenko velja za očeta slovenske narodne glasbe, Risto Savin pa je ustvaril nacionalno operno tradicijo. Gregor Gojmir Krek je v začetku 20. stoletja v državo uvedel mednarodne vplive, sledili pa so mu Marij Kogoj, Slavko Osterc in Lucijan Marija Skerjanc.

V 20. stoletju je bil Bojan Adamič najvplivnejši skladatelj glasbe, Ivo Petrić (rojen 16. junija 1931) pa skladatelj evropske klasične glasbe.

Nekateri vidnejši sodobni glasbeni umetniki so: Slavko Avsenik, Laibach, Vlado Kreslin, Pero Lovšin, Pankrti, Zoran Predin, Lačni Franz ter glasbene skupine New Swing Quartet, DJ Umek, Valentino Kanzyani, Siddharta, Big Foot Mama, Terrafolk, Katalena, Magnifico.

Gledališče in kino[uredi | uredi kodo]

Slovenski plesalci v narodni galeriji

Slovenska kinematografija ima več kot stoletno tradicijo, v okviru katere so pomembnejši in bolje poznani Karol Grossmann, Janko Ravnik, Ferdo Delak, France Štiglic, Mirko Grobler, Igor Pretnar, France Kosmač, Jože Pogačnik, Matjaž Klopčič, Jane Kavčič in Jože Gale. Filmski režiserji Janez Burger, Jan Cvitkovič, Damjan Kozole, Janez Lapajne in Maja Weiss so predstavniki tako imenovane "slovenske kinematografske renesanse".

Znanost in tehnologija[uredi | uredi kodo]

Med drugimi znanimi Slovenci so še kemik in nobelovec Friderik Pregl, zdravnik Josip Stefan, filozofa Slavoj Žižek in Milan Komar, jezikoslovec Franc Miklošič, zdravnik Anton Marko Plenčič, matematik Jurij Vega, sociolog Thomas Luckmann, teolog Anton Strle in inženir Herman Potočnik.

Šport[uredi | uredi kodo]

Tako kot v večini držav po svetu je tudi v Sloveniji najbolj priljubljen šport nogomet, sledita mu košarka in hokej na ledu. Nogometni in košarkarski reprezentanci sta si zagotovili nastop na ustreznih svetovnih prvenstvih leta 2010. Na olimpijskih igrah so Slovenci osvojili že 15 medalj na poletnih in 7 na zimskih olimpijskih igrah.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]