Božidar Jakac

Božidar Jakac
Rojstvo	16. julij 1899({{padleft:1899|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[…] Novo mesto
Smrt	20. november 1989({{padleft:1989|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (90 let) Ljubljana
Narodnost	Slovenska
Državljanstvo	SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  Kraljevina SHS  Cislajtanija
Poklic	fotograf, grafični oblikovalec, slikar, tiskarski grafik, partizan, politik, grafik, filmski ustvarjalec, učitelj umetnosti
Poznan po	Slikarstvo Grafika
Gibanje	Novomeška pomlad
Nagrade	Prešernova nagrada (1947) Župančičeva nagrada (1965)
Podpis

Božidar Jakac, slovenski slikar, risar in grafik, * 16. julij 1899, Novo mesto, † 20. november 1989, Ljubljana.

Življenjepis

V matični knjigi je vpisan kot Teodor Jakac. Rodil se je očetu Antonu (po rodu iz Istre) in materi Jožici (rojena Colarič). Po prvi svetovni vojni je Jakac študiral v Pragi. Postal je eden izmed nosilcev novomeške pomladi, naprednega književno-likovnega gibanja. Delal je kot ilustrator in profesor risanja, kasneje pa je postal samostojni umetnik. Veliko je potoval. Med drugo svetovno vojno je v partizanih deloval kot kulturnik in dogodke ohranil v številnih risbah in kasnejših grafikah. Kot odposlanec se je jeseni 1943 udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in AVNOJ-a v Jajcu. Na ljubljanski akademiji upodabljajočih umetnosti (AUU) je kot njen (so)ustanovitelj in redni profesor med letoma 1945 in 1961 poučeval grafiko. Bil je prvi, vsega skupaj pa kar trikrat rektor akademije.

Jakac leta 1934 na Bledu portretira Petra II. Karađorđevića

Uvrščamo ga tudi med pionirje slovenskega filma, saj je v črnobeli tehniki posnel več dokumentarnih vedut Novega mesta in postal s tem prvi slovenski mojster kamere. Bil je tudi pobudnik Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani.

Jakca v njegovi zgodnji dobi uvrščamo med slovenske ekspresioniste. Pozneje se je njegov mladostni zagon umiril v mojstrskem liričnem realizmu. Zapustil je ogromen opus.

Leta 1947 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado, 1949 pa so ga sprejeli v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.

Delo

Jakčevi prvi koraki v umetnosti so bili literarne in glasbene narave, saj še ni bil prepričan, katero umetniško vejo raje izbere. Ko pa je odkril likovno umetnost, se je zanjo za vselej zasvojil. V najstniških letih je ustvarjal akvarele prizorov iz narave in novomeške pokrajine, ki jih odlikujejo reducirani realizem, impresionizem razpoloženja in raziskovanje svetlobnih učinkov, pa tudi odkritje in uveljavitev lastne pastelne tehnike.

Po odhodu v Prago je hitro napredoval v svojem umetniškem razvoju in v svoja dela vključil številne elemente kubizma, ekspresionizma in abstraktne umetnosti. Čeprav je rad upodabljal pokrajino Češke, je imel raje poetično pokrajino svoje domače Dolenjske, polno odtenkov in zastrtega vzdušja. Na potovanjih v tujino v tridesetih letih prejšnjega stoletja je Jakac fotografiral in slikal, kar je videl, kar je njegovim delom dalo pomembno dokumentarno vrednost. Njegova umetnost se je počasi preoblikovala v lirični realizem.

Po vojni je Jakac nadaljeval s slikanjem pokrajin dinamične Dolenjske. Nekatera Jakčeva najboljša dela (Teranova trta, Zadnje zvezde) izvirajo iz njegovega poznega obdobja, ko je ustvarjal simbolično nabite barvne lesoreze. Jakac je bil v bistvu črno-beli umetnik. Njegova najljubša slikarska tehnika je bila kredna pastelka, ki ga je privlačila zaradi svoje mehkobe in možnosti hitrega slikanja med številnimi potovanji.

Jakac je bil odličen portretist, ki je upodobil številne ugledne Slovence in Jugoslovane, prijatelje in zelo pogosto tudi sebe. Leta 1940 je naslikal portret slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je postal ena od emblematičnih upodobitev nacionalnega pesnika. Med letoma 1949 in 1974 so bili njegovi portreti in druge risbe uporabljeni v seriji jugoslovanskih poštnih znamk. Jakac je bil tudi eden od pionirjev slovenske kinematografije. Posnel je več črno-belih dokumentarnih vedut Novega Mesta, s katerimi je postal prvi slovenski mojster kamere.

Danes so številna Jakčeva dela stalno razstavljena v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in v Jakčevi hiši v Novem mestu. Njegove filme hrani Arhiv Republike Slovenije.

Zapuščina

Njegovo ime nosijo mnoge ustanove:

• Osnovna šola Božidarja Jakca, Ljubljana
• Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki
• Galerija Jakčev dom v Novem mestu
• Galerija Božidar Jakac v Padni
• Kulturni dom Božidar Jakac v Padni

Zunanje povezave

• Božidar Jakac Arhivirano 2004-10-17 na Wayback Machine.
• gremoVEN.com - Galerija Božidar Jakac
• Dokumentarec RTV Slovenija - Pogled na... Božidar Jakac: Koncert