Branko Žnideršič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Branko Žnideršič
Rojstvo 22. januar 1911
Matenja vas
Smrt 29. september 1999
Ljubljana
Narodnost slovenska
Področja gradbeništvo
Ustanove Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani
Alma mater Univerza v Ljubljani
Pomembne nagrade Prešernova nagrada

Branko Žnideršič, slovenski gradbeni inženir, * 22. januar 1911, Matenja vas, † 29. september 1999, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Realko je obiskoval v Ljubljani (1921-1928), kjer je od 1929 tudi študiral gradbeništvo na Tehniški fakulteti in 1936 diplomiral ter 1944 doktoriral z disertacijo Izoblikovanje cestnih krivin. Do septembra 1937 je bil inženir pripravnik na oddelku za ceste na banski upravi v Ljubljani, nato je bil imenovan za asistenta na inštitutu za ceste in železnice na Tehniški fakulteti (kasneje poimenovana FAGG), 1946 za docenta na oddelku za gradbeništvo in geodezijo, 1952 za izrednega in 1959 za rednega profesorja za predmet ceste. Med leti 1958/1959 in 1965-1969 je bil dekan FAGG, 1959–1961 njen prodekan, 1965–1967 pa zastopnik fakultete v univerzitetnem svetu. Bil je soustanovitelj in predstojnik Prometnotehniškega inštituta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (1961-1975). Leta 1950 je za priročnika o praktični in enostavni metodi za trasiranje komunikacij prejel Prešernovo nagrado, 1971 postal častni član Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije in 1981 zaslužni profesor Univerze v Ljubljani; tega leta se je tudi upokojil.

Težišče njegovega raziskovalnega dela so bile prehodne krivine za ceste in železniške proge. Projektiral je ceste v Sloveniji in Bosni in Hercegovini. Je avtor ali soavtor številnih strokovnih člankov, razprav in knjig s področja gradbeništva.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Lapajne Svetko: Žnideršič Branko. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.