Osip Šest

Osip Šest
Rojstvo	23. julij 1893({{padleft:1893|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) Metlika
Smrt	22. maj 1962({{padleft:1962|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (68 let) Golnik
Državljanstvo	Federativna ljudska republika Jugoslavija  Kraljevina Jugoslavija  Kraljevina SHS  Cislajtanija
Poklic	univerzitetni učitelj, režiser, publicist, igralec, gledališki režiser, operni režiser, scenograf, učitelj

Osip Šest, slovenski gledališki režiser, igralec, pedagog in publicist, * 23. julij 1893, Metlika, † 22. maj 1962, Golnik.

Življenje in delo

Rojen v Metliki 23. julija 1893, očetu Andreju Šestu, nadučitelju v Metliki, in Mariji rojeni Andolšek, učiteljici v pokoju. Obiskoval je ljudsko šolo v Krškem in Cerknici (1899-1904), realko v Ljubljani (1904–1911), nato enoletni gledališki tečaj pri Milanu Skrbinšku in Ottovo gledališko šolo na Dunaju. Po poskusnem igralskem nastopu 16. februarja 1913 v ljubljanskem slovenskem deželnem gledališču v A. Schwagerja dijaški tragediji Red iz nravnosti je 1914 postal redni član ljubljanskega gledališča, se udeležil njegove daljše turneje (12. april–20. junij) po Istri, v Trstu, po Gorenjski, Štajerski, Dolenjski. V počitnicah 1913 in 1914 je nastopal v Litomeřicah in Chomoutovu na Češkem. Leta 1915 je bil kot avstrijski vojak zajet. Kot ruski vojni ujetnik je deloval v gledališču v Rjazanu in Moskovskem narodnem domu, se junija 1919 vrnil domov, bil od sezone 1919–1920 igralec in režiser v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani ter se 23. novembra 1923 poročil z igralko Nano Wintrovo. Ostal je v Ljubljani, z izjemo sezone 1945–1946, ko je bil brez službe, in 1946–1947, ko je bil prideljen SNG v Mariboru. 23. marca 1952 je praznoval 40-letnico svojega dela, bil 31. decembra 1952 upokojen. Kot mednarodno priznan umetnik je prejel 1925 diplomo francoskega ministrstva za prosveto v Parizu, doma pa naslov profesor in višji režiser. Leta 1965 so mu v Metliki odkrili spominsko ploščo.

Kmalu po prvi svetovni vojni je nasledil Ignacija Borštnika. Kot vzgojitelj je od 1919–1945 predaval gledališko igro in recitacijo na konservatoriju Glasbene matice; vodil dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev, od 1954 na Akademiji za glasbo operno dramaturgijo, režijo in dikcijo v dramski šoli. Njegovo publicistično delo je bilo povezano z režiserskim (dramarurške analize, režijski pogledi, priložnostni članki). Objavil je tri samostojne knjige: Kar po domače (COBISS), Enaintrideset in eden (COBISS) in Sézam odpri se! (COBISS) Prevedel je dramo Karla Čapka R.U.R., ki je izšla leta 1921 pri Zvezni Tiskarni v Ljubljani.

Šest je bil po Milanu Skrbinšku prvi moderni režiser na Slovenskem. Na popotovanjih po Evropi se je seznanil z novimi tokovi in dobil marisikatero spodbudo za delo v slovenskih gledališčih. Bil je izrazit »vizualist«, ki se je manj posvečal igralcu in notranji režiji.

Glej tudi

• seznam slovenskih igralcev
• seznam slovenskih režiserjev

Zunanje povezave

• Koblar France. »Šest Osip«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.