Pojdi na vsebino

Andrej Jemec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Andrej Jemec
Portret
Rojstvo29. november 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][2][3] (91 let)
Vižmarje
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicslikar, grafik

Andrej Jemec, slovenski slikar, univerzitetni profesor, akademik * 29. november 1934, Vižmarje, Ljubljana.[4][5]

Na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (zdaj Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani) je študiral slikarstvo pri profesorjih Mariju Preglju, Gabrijelu Stupici in grafiko pri Božidarju Jakcu ter Riku Debenjaku. Diplomiral je leta 1958. Delal je krajši čas kot osnovnošolski profesor in v samostojnem poklicu. Bil je med najbolj stalnimi in uglednimi ustvarjalci Grupe 69. Ta je postavila povsem nove standarde kakovostne likovne ustvarjalnosti v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Od 1973 je poučeval na ALU v Ljubljani, od 1984 kot redni profesor za risanje in slikanje (do upokojitve 1999). V dveh mandatih (1977–1981) je bil tudi dekan akademije. Prizadeval si je za vključitev študija oblikovanja. 1995 je bil izvoljen za izrednega in 2001 za rednega člana SAZU. Tajnik V. razreda SAZU (za umetnosti) je bil od 2002 do 2008, nato član predsedstva SAZU.

Njegovi izrazni mediji so slikarstvo, grafika in risba, pa tudi tapiserija, skulptura, barvna stekla ter grafično oblikovanje. Sodeloval je pri vprašanjih barvnega skladja notranje opreme v arhitekturi (Cankarjev dom v Ljubljani od 1980, prenova notranjosti cerkve v Trnovem v Ljubljani 1999). Po 1978 je vodil ustanavljanje in sodeloval pri oblikovanju študijskega programa oddelka za oblikovanje na ALU v Ljubljani, katerega prvi predstojnik je bil (do 1988), in pri prenovi likovne vzgoje v slovenskih šolah; občasno se v zvezi s tem pojavlja tudi kot publicist.

Za svoje grafične stvaritve, razstavljene 1964, je prejel nagrado Prešernovega sklada (1965), nagrajen je bil mdr. še na grafičnem bienalu v Tokiu (1964), dobil je častno medaljo na 3. mednarodnem bienalu grafike v Frechnu (1974), Jakopičevo nagrado (1975), 1. premijo na 11. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani (1975), srebrno nagrado na mednarodnem trienalu grafike v Osaki (1991), Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1994) in zlato plaketo Univerze v Ljubljani (1998); 2005 je prejel avstrijski častni križ za znanost in umetnost, 2010 pa še avstrijski častni križ za znanost in umetnost prvega reda.

Leta 2022 je izšla obširna monografija Slike: Andrej Jemec (439 strani) z uvodnimi besedili akademikov Tonka Maroevića, Milčka Komelja in Nika Grafenauerja.

Ob njegovi devetdesetletnici je bila pripravljena serija razstav, večja v galeriji Šentviške gimnazije, butična v Galeriji Družina in manjša v njegovi rojstni vasi Gunclje. Leta 2025 je Zavod za turizem in kulturo Žirovnica v Čopovi rojstni hiši pripravil manjšo razstavo Jezik barv \ Govorica slik. Vzporedno je nastal dokumentarni film Živa plast: Čopova rojstna hiša in sodobni utrip dediščine \ The Living Layer: Čop’s Birth House and the Contemporary Pulse of Heritage.[6] Premierno je bil prikazan na International Symposium Museology of Montenegro 2025 v Petrovcu na moru.[7][8] V letu 2025 sta žirovniški občinski svet in župan Občine Žirovnica akademiku Jemcu podelila naziv častnega občana, najvišjo nagrado občine.[9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. RKDartists
  2. Arhiv likovne umetnosti — 2003.
  3. Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
  4. Jemec, Andrej, spletna stran SAZU, pridobljeno 15. avgusta 2014
  5. spletna stran Arhivirano 2022-01-16 na Wayback Machine., spletna stran
  6. youtube.com/watch?v=AHsANvVQyOs&embeds_referring_euri=https%3A%2F%2Fhousemuseumnerd.com%2F&source_ve_path=MjM4NTE
  7. https://pmcg.co.me/wp-content/uploads/2025/10/Program-ISMM2025.pdf
  8. Pavlič, Jožef (4. avgust 2025). »Jezik barv – govorica slik, poletna razstava Jemčevih del v Žirovnici«. druzina.si. Družina. Pridobljeno 6. novembra 2025.
  9. https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/castni-obcan-bo-slikar-andrej-jemec-313847/

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]