Mile Klopčič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mile Klopčič
Portret
Rojstvo 16. november 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})
L'Hôpital, Moselle[d]
Smrt 19. marec 1984({{padleft:1984|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (78 let)
Ljubljana
Poklic jezikoslovec, prevajalec, pesnik

Mile Klopčič [míle klòpčič], slovenski pesnik in prevajalec, * 16. november 1905, L'Hôpital, Francija, † 19. marec 1984, Ljubljana.

Poleg Seliškarja je najizrazitejši predstavnik slovenske socialne poezije med obema vojnama. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, vendar je ni končal, ker so ga večkrat zaprli zaradi revolucionarne dejavnosti. Posvetil se je dopisništvu v ameriških publikacijah in pesnikovanju. Pred 2. svetovno vojno je živel v Ljubljani, leta 1943 pa se je vključil v partizansko vojsko.

Izdal je dve zbirki socialnih in revolucionarnih pesmi, med katerimi razodeva druga, z naslovom Preproste pesmi, s svojo pestrostjo in učinkovitostjo že zrelega pesnika. Zbirka prikazuje težko življenje proletariata v rudarskih revirjih, predmestjih, podstrešnih sobicah. V pesmih nastopajo zgarane matere, preplašeni in sestradani otroci, mrki očetje-rudarji, izseljenci. Mračno podobo časa razodevajo pesmi Blazni France, Pogreb, Deževna pomlad. Klopčič je bil kasneje manj plodovit kot pesnik. Med narodnoosvobodilno borbo je še objavil nekaj svojih pesmi, napisal pa je enodejanko Mati, ki so jo igrali na mnogih odrih in je bila prevedena v tuje jezike.

Kot prevajalec je poznan predvsem po prevodih ruskih romantičnih pesnikov, Lermontova, Puškina itd, ter simbolistov (Blok (Dvanajst (Двенадцать))). Prevajal je tudi dela Nemca Heinricha Heineja, Čukovskega (Doktor Jojboli (Доктор Айболит)), Erdmana (Samomorilec (Самоубийца)), Krilova (Basni (Басни)).

Mile je brat zgodovinarja in politika Franceta Klopčiča. Njegova sinova sta režiser Matjaž Klopčič in violinist Rok Klopčič.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mile Klopčič


Mira Mihelič in Janez Gradišnik (1963) • Matej Bor in Mile Klopčič (1964) • Janko Moder in Kajetan Gantar (1969) • Franjo Smerdu, Zdenka Jerman in Vital Klabus (1970) • Jože Udovič (1971) • Kajetan Kovič, Ivan Minatti in Radojka Vrančič (1972) • Andrej Capuder (1973) • Niko Košir in Primož Simoniti (1974) • Mile Klopčič (1975) • Janez Menart in Veno Taufer (1976) • Jože Košar in Jože Fistrovič (1977) • France Vodnik (1978) • Tone Pavček in Drago Bajt (1979) • Alenka Bole Vrabec in Stanko Jarc (1980) • Janez Zupet in Frane Jerman (1981) • Branko Madžarevič (1982) • Aleš Berger in Primož Simoniti (1983) • Zoja Skušek in Andrej Arko (1984) • Gitica Jakopin in Bogdan Gradišnik (1985) • Jože Stabej (1986) • Janez Gradišnik (1987) • Radojka Vrančič in Janez Menart (1988) • Janko Moder (1989) • Djurdja Flerè in Boris A. Novak (1990) • Tone Pretnar (1991) • Niko Grafenauer in Milan Jesih (1992) • Marjan Strojan (1993) • Alenka Moder in Stane Ivanc (1994) • Marija Javoršek in Vital Klabus (1995) • Marko Marinčič in Ksenija Dolinar (1996) • Srečko Fišer (1997) • Marjan Poljanec in Jelka Ovaska Novak (1998) • Štefan Vevar (1999) • Niko Jež in Suzana Koncut (2000) • Rozka Štefan in Miha Avanzo (2001) • Jaro Novak (2002) • Barbara Šega Čeh (2003) • Marjan Strojan in Vesna Velkovrh (2004) • Gorazd Kocijančič (2005) • Jana Unuk in Vlasta Pacheiner Klander (2006) • Vasja Bratina in Andrej E. Skubic (2007) • Urška P. Černe (2008) • Nives Vidrih (2009) • Primož Vitez (2010) • Nada Grošelj in Jaroslav Skrušny (2011) • Branko Gradišnik in Branko Senegačnik (2012) • Tina Mahkota (2013) • Borut Kraševec (2014)


Književnost  Ta biografski članek o književniku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mile_Klopčič&oldid=4581120«