Niko Košir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Niko Košir
Rojstvo 29. november 1919
Poljšica pri Gorjah
Smrt 12. december 2000
Poljšica pri Gorjah
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic profesor romanistike  *
Poznan po pisatelj in prevajalec

Niko Košir, slovenski pisatelj, esejist, prevajalec in literarni zgodovinar, * 29. november 1919, Poljšica pri Gorjah, † 12. december 2000, Poljšica pri Gorjah.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Košir je leta 1943 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz romanistike. Kmalu po diplomi je bil interniran v Gonarsu. Po italijanski kapitulaciji je odšel v partizane. Po koncu vojne je bil od leta 1945 do 1952 zunanjepolitični urednik pri časopisu Slovenski poročevalec, od 1952 do 1955 je poučeval na gimnaziji v Stični ter od 1955 do 1975 predaval italijansko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Košir je eden prvih prevajalcev španske književnosti pri nas. Med drugimi je prevajal M. de Cervantesa, Miguel de Unamuno, José Ortega y Gasset, J.R. Jiméneza in druge. Za prevajalsko delo je prejel dve nagradi: leta 1973 Sovretovo nagrado za prevod Don Kihota in 1988 nagrado Prešernovega sklada za prevod španskega junaškega epa Pesem o Cidu.

Literarno delo[uredi | uredi kodo]

Košir je pisal eseje italijanskih književnikih, ter o španski, katalonski in okcitanski književnosti. Napisal in izdal je monografijo France Prešeren (1977 in več leposlovnih del v katerih nadaljuje tradicijo psihološkega realizma: Temne lise (1978), Odsvitanja (1983), Mojih šesto šestnajst partizanskih dni (1988), Srečanja s sodobniki (1989).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 5, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991