Niko Košir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Niko Košir
Rojstvo 29. november 1919
Poljšica pri Gorjah
Smrt 12. december 2000
Poljšica pri Gorjah
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Flag of the Kingdom of Yugoslavia (state).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic profesor romanistike  *
Poznan po pisatelj in prevajalec

Niko Košir, slovenski pisatelj, esejist, prevajalec in literarni zgodovinar, * 29. november 1919, Poljšica pri Gorjah, † 12. december 2000, Poljšica pri Gorjah.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Košir je leta 1943 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz romanistike. Kmalu po diplomi je bil interniran v Gonarsu. Po italijanski kapitulaciji je odšel v partizane. Po koncu vojne je bil od leta 1945 do 1952 zunanjepolitični urednik pri časopisu Slovenski poročevalec, od 1952 do 1955 je poučeval na gimnaziji v Stični ter od 1955 do 1975 predaval italijansko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Košir je eden prvih prevajalcev španske književnosti pri nas. Med drugimi je prevajal M. de Cervantesa, Miguel de Unamuno, José Ortega y Gasset, J.R. Jiméneza in druge. Za prevajalsko delo je prejel dve nagradi: leta 1973 Sovretovo nagrado za prevod Don Kihota in 1988 nagrado Prešernovega sklada za prevod španskega junaškega epa Pesem o Cidu.

Literarno delo[uredi | uredi kodo]

Košir je pisal eseje italijanskih književnikih, ter o španski, katalonski in okcitanski književnosti. Napisal in izdal je monografijo France Prešeren (1977 in več leposlovnih del v katerih nadaljuje tradicijo psihološkega realizma: Temne lise (1978), Odsvitanja (1983), Mojih šesto šestnajst partizanskih dni (1988), Srečanja s sodobniki (1989).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 5, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991