Pojdi na vsebino

Miguel de Cervantes

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Miguel de Cervantes
Portret
Eden izmed možnih Cervantesovih portretov
Rojstvocca. 29. september 1547[1][2][3]
Alcalá de Henares[d], Kastiljska krona[d][4]
Smrt22. april 1616({{padleft:1616|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[5][1][…] (68 let)
Madrid, Kastiljska krona[d][5]
Državljanstvo Kastiljska krona[d][2]
Poklicromanopisec, dramatik, pesnik, besedilopisec, vojak, pisatelj, računovodja, pobiralec davkov, pisec
PodpisPodpis

Miguel de Cervantes Saavedra, španski pisatelj, * 29. september 1547, Valencija, današnja Španija, † 23. april 1616, Madrid.

Miguel de Cervantes je bil španski pisatelj, ki velja za največjega pisatelja v španskem jeziku in enega najuglednejših romanopiscev na svetu. Najbolj znan je po svojem dvodelnem romanu Don Kihot, delu, ki velja za prvi sodobni roman. Don Kihota so mnogi znani avtorji označili za "najboljšo knjigo vseh časov" in "najboljše in najpomembnejše delo v svetovni literaturi".[6][7]

Velik del svojega življenja je preživel v relativni revščini in anonimnosti, zaradi česar so se mnoga njegova zgodnja dela izgubila. Kljub temu se njegov vpliv in literarni prispevek odražata v dejstvu, da se španščina pogosto imenuje "Cervantesov jezik".[8]

Prizor iz romana Don Kihot, delo Roberta Hillingforda iz leta 1870.

Leta 1569 je bil Cervantes prisiljen zapustiti Španijo in se preseliti v Rim, kjer je delal v gospodinjstvu kardinala. Leta 1570 se je pridružil španskemu pehotnemu polku mornarice in bil oktobra 1571 v bitki pri Lepantu hudo ranjen ter izgubil levo roko in dlan. Služil je kot vojak do leta 1575, ko so ga ujeli berberski pirati. Po petih letih ujetništva so ga odkupili in vrnili v Madrid.

Njegov prvi pomembni roman z naslovom La Galatea je bil objavljen leta 1585, vendar je še naprej delal kot nabavni agent in kasneje kot vladni davčni izterjevalec. Prvi del Don Kihota je bil objavljen leta 1605, drugi del pa leta 1615. Druga dela vključujejo 12 Novelas ejemplares (Zgledni romani), dolgo pesnitev Viaje del Parnaso (Potovanje na Parnas) in Ocho comedias y ocho entremeses (Osem iger in osem interludijev). Roman Los trabajos de Persiles y Sigismunda (Persilesova in Sigismundova muka) je bil posthumno objavljen leta 1617.

Medranska jama (znana tudi kot casa de Medrano) v Argamasilli de Alba, je znana že od začetka 17. stoletja in je bila po izročilu kraj, kjer je bil Cervantes zaprt, v času ujetništva pa je zasnoval in začel pisati Don Kihota.[9][10][11][12][13][14][15]

Biografija

[uredi | uredi kodo]
Santa María la Mayor v kraju Alcalá de Henares, kjer naj bi bil Cervantes krščen. Trg pred cerkvijo se imenuje Plaza Cervantes.

Kljub njegovi kasnejši slavi ostaja veliko podrobnosti Cervantesovega življenja negotovih, vključno z njegovim imenom, ozadjem in fizičnim izgledom. Podpisoval se je kot "Cerbantes", vendar so njegovi tiskarji uporabljali "Cervantes", kar je postala običajna oblika. V poznejšem življenju je Cervantes uporabljal ime "Saavedra", ime daljnega sorodnika, namesto bolj običajnega "Cortinas" po svoji materi.[16] Zgodovinar Luce López-Baralt je menil, da "Saavedra" izvira iz arabske narečne besede shaibedraa, ki pomeni "enoročni", kar se nanaša na njegov vzdevek med ujetništvom.[17] Nadaljnji jezikovni in zgodovinski dokazi za to trditev pa ostajajo predmet razprav.

Prav tako ni jasno njegovo versko ozadje. Domneva se, da sta bila njegova starša novokristjana.[18][19] Anthony Cascardi je zapisal: »Čeprav je družina morda imela nekaj pravic do plemiškega naziva, se je pogosto znašla v finančnih težavah. Poleg tega so morda bili judovskega porekla in spreobrnjenci v katolištvo. V Španiji je v Cervantesovem času to pomenilo življenje pod stalnim sumom in družbenim nezaupanjem z veliko bolj omejenimi možnostmi, kot so jih imeli člani 'starokrščanske' kaste.«[20] Po mnenju Charlesa D. Presberga pa ni veliko ljudi, ki bi menili, da so bili Cervantesovi spreobrnjenci.[21] Kubanski pisatelj Roberto González Echevarría je trdil, da trditve o spreobrnjenju Cervantesovih temeljijo na »zelo šibkih dokazih«, in sicer na Cervantesovem pomanjkanju družbenega in finančnega zaledja, kar ni bilo nenavadno za Špance njegovega časa, ne glede na njihovo poreklo, saj mnogi v tem obdobju niso bili premožni.[22]

Splošno sprejeto dejstvo je, da se je Miguel de Cervantes rodil okoli 29. septembra 1547 v kraju Alcalá de Henares. Bil je drugi sin kirurga Rodriga de Cervantesa in njegove žene Leonor de Cortinas (ok. 1520–1593).[23] Rodrigo je izhajal iz Kordove v Andaluziji, kjer je bil njegov oče Juan de Cervantes vpliven odvetnik.

Poznejše življenje

[uredi | uredi kodo]

V mladosti je živel v Valladolidu, Madridu in Sevilli. O njegovi izobrazbi ni znanih veliko podatkov, gotovo pa je, da do univerzitetnega študija ni prišel. V Madridu, Valladolidu in Sevilli je hodil v latinske šole.

Pri dvaindvajsetih letih objavi svojo prvo pesem, posvečeno smrti španske kraljice Isabele, ženi Filipa II. Leta 1569 je bil prisiljen zbežati iz Castile in odšel v Rim, kjer je zaposlen kot natakar v hiši kardinala Acquavive, pri triindvajsetih pa odide v Neapelj, ki je bil pod špansko oblastjo, in se priključi vojski. Sodeluje v pomorski bitki pri Lepantu, kjer krščanske dežele premagajo Turke. Tam je bil hudo ranjen v roko, ki se mu kasneje posuši, kljub temu pa se izkaže kot dober vojščak in dobi vojaške zasluge, po povratku v rodno Španijo pa bi ga zaradi tega čakalo manjše bogastvo. Leta 1575 ladjo, na kateri je služil, napadejo pirati in ga kot ujetnika odpeljejo v Alžirijo. Tam preživi 5 let ujetništva, saj ga domači zaradi pomanjkanja denarja niso mogli odkupiti. Ta leta podrobno opiše tudi v romanu Don Kihot v devetintridesetem in štiridesetem poglavju, kjer opisuje doživetja ujetnika v Alžiru.

Cervantes se potem vrne v rodno Španijo, kjer pa so na njegove vojaške dosežke že pozabili. Leta 1584 se poroči, z ženo živita v precejšnji revščini. V tem času napiše dvajset do trideset dramskih del, ki so bila tudi uprizorjena. Leto kasneje objavi svoj prvi roman z naslovom Galateja. Kljub uspehu dramskih uprizoritev in natisu Galateje, mu revščine ne uspe omiliti. Med letoma 1587 in 1597 dela kot pobiralec davkov. Zaradi nepravilnosti in utaje je dvakrat zaprt. Med drugim preživljanjem kazni dobi tudi idejo za prvi del romana Don Kihot, ki ga objavi leta 1605. Istega leta se Cervantes Saavedra preseli v Madrid, kjer živi v neposredni bližini drugih velikih literatov tistega časa: Félixa Lope de Vega y Carpia, Luisa de Góngore in Francisca de Queveda. Na ulici Atocha, kjer je živela večina pomembnih umetnikov tistega časa, je Cervantes doživel njegovo najbolj plodno literarno obdobje. Preživljal se je kot poklicni pisatelj. Leta 1613 je izdal zbirko Zgledne novele, 1615 pa zaradi velike popularnosti objavi še drugi del Don Kihota. Roman Don Kihot je Cervantesu prinesel slavo, ne pa bogastva. Umrl je leta 1616 v Madridu.

Cervantova La Galatea (1585), naslovna stran originala
  • Proza:  
    • Galateja (Galatea, 1585)
    • Don Kihot (El ingenioso caballero don Quijote de la Mancha, 1605)
    • Zgledne novele (Novelas ejemplares, 1613)
    • Veleumni plemič don Kihot iz Manče – drugi del (Segunda parte del ingenioso caballero don Quijote de la Mancha, 1615)
    • Persiles in Sigismunda (Los trabajos de Persiles y Sigismunda, 1617)
  • Poezija:
    • Pot na Parnas (Viaje del Parnaso, 1614)
  • Dramatika:
    • El tratado de Argel
    • La destrucción de Numancia
    • Osem komedij in osem mediger (Ocho comedias y ocho entremeses nuevos, nunca representados, 1615)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Enciclopedia Treccani — Istituto dell'Enciclopedia Italiana, 1929.
  2. 1 2 http://web.archive.org/web/20170324033852/http://jeugdliteratuur.org/auteurs/miguel-de-cervantes-saavedra
  3. ↑ BeWeb
  4. ↑ NNDB — 2002.
  5. 1 2 Record #11851993X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  6. ↑ Chrisafis, Angelique (21. julij 2003). »Don Quixote is the world's best book say the world's top authors«. The Guardian. Pridobljeno 10. decembra 2025.
  7. ↑ »Don Quixote gets authors' votes«. BBC News. 7. maj 2002. Pridobljeno 10. decembra 2025.
  8. ↑ Diego, Gerardo (14. september 2008). »La lengua de Cervantes« (PDF). Ministerio de la Presidencia de Espana. Arhivirano iz prvotnega dne 3. oktobra 2008. Pridobljeno 10. decembra 2025.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  9. ↑ »Casa – Cueva de Medrano - Ruta del Vino de La Mancha«. 6. januar 2022. Pridobljeno 11. decembra 2025.[mrtva povezava]
  10. ↑ »Visita Museo Casa de Medrano«. Turismo Castilla La Mancha. 13. september 2024. Pridobljeno 11. decembra 2025.
  11. ↑ »Casa de Medrano«. Turismo Argamasilla de Alba. 1. julij 2024. Pridobljeno 11. decembra 2025.
  12. ↑ »CERVANTES en la BNE - Casa de Medrano que sirvió de prisión a Cervantes en Argamasilla de Alba«. Cervantes. 1. julij 2024. Pridobljeno 11. decembra 2025.[mrtva povezava]
  13. ↑ »Cueva Prisión de Medrano | Portal de Cultura de Castilla-La Mancha«. Cultura. 13. september 2024. Pridobljeno 11. decembra 2025.
  14. ↑ »Cueva Prisión de Medrano (Argamasilla de Alba). Turismo Ciudad Real«. Turismo Cuidad Real. 1. julij 2024. Pridobljeno 11. decembra 2025.
  15. ↑ »Cueva de Medrano: leyenda y realidad del origen del Quijote«. Lanza Digital. 27. april 2019. Pridobljeno 11. decembra 2025.
  16. ↑ Garcés 2002, stran 189.
  17. ↑ Iglesias, Amalia (17. november 2016). »Luce López-Baralt: «Ante el 'Quijote' y San Juan de la Cruz siento el vértigo de asomarme a un abismo sin fin»«. ABC. Pridobljeno 11. decembra 2025.
  18. ↑ Byron 1978, stran 32.
  19. ↑ Lokos 2016, stran 116.
  20. ↑ Cascardi 2002, stran 4.
  21. ↑ Cruz, Anne J. Cervantes and His Postmodern Constituencies. Taylor & Francis. str. 89. ISBN 978-1-317-94451-5.
  22. ↑ Eschevarria, Roberto G. (2010). Cervantes' Don Quixote: A Casebook. Oxford University Press. str. 13. ISBN 978-0-19-996046-0.
  23. ↑ McCrory 2006, stran 35.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Miguel_de_Cervantes&oldid=6605542«