Aleksander Valič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Aleksander Valič
Portret
Rojstvo10. februar 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})
Gorica
Smrt26. oktober 2015({{padleft:2015|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (96 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Kraljevina Italija
 Italija
Poklicigralec, gledališki igralec, filmski igralec, televizijski igralec

Aleksander Valič, slovenski gledališki in filmski igralec, * 10. februar 1919, Gorica, Italija, † 26. oktober 2015.[1]

Valič v drami Lažnik leta 1954

Pred vojno je bil član sokolskega ljubiteljskega gledališča na Viču. Med drugo svetovno vojno je bil sodelavec OF, partizan, organizator mitingov, recitator in pevec. Bil je tudi član Frontnega gledališkega VII. korpusa na Dolenjskem. Po osvoboditvi je postal član slovenskega gledališča v Trstu, od sezone 1947/48 pa do upokojitve je deloval v Ljubljanski Drami.

Za svoje delo je bil leta 1972 nagrajen z Borštnikovo nagrado (za vlogo Geronta v Scapinovih zvijačah, Ljubljanska Drama), leta 1967 pa z nagrado Prešernovega sklada (za naslovno vlogo v odrski priredbi Diderotovega dela Rameaujev nečak).

Valič v drami Hlapci leta 1967

Nastopal je tudi v petnajstih slovenskih filmih (v prvem slovenskem filmu Na svoji zemlji, Decembrski dež, Samorastniki, Naš avto, Dolina miru, ...), na radiu in televiziji (Utonilo je sonce) ter napisal dve knjigi o gledališkem življenju, Frontniki (1980) in Spomini na prva leta Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje: 1945-1947 (1999).

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Od 1948 je bil poročen z Danico, ima sina Iztoka, ki je igralec, režiser in ustanovitelj Gledališča za otroke in mlade Ljubljana. Vnuka sta igralec Domen in komik Vid Valič. Znan igralec Dare Valič je njegov nečak, Aleš Valič pa je v daljnem sorodstvu.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]