Simona Semenič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Simona Semenič
Rojstvo 16. julij 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (43 let)
Postojna
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic dramatičarka, dramaturginja, režiserka, glasbena producentka, pisateljica

Simona Semenič, slovenska dramatičarka. * 16. julij 1975, Postojna.[1]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Simona Semenič se je rodila leta 1975 v Postojni, diplomirala je iz dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.

Za svoje drame je prejela tri Grumove nagrade. Leta 2018 je postala tudi dobitnica nagrade Prešernovega sklada za ustvarjalni opus preteklih dveh let.[2]

Drame[uredi | uredi kodo]

  • to jabolko, zlato (2016)
  • mi, evropski mrliči (2015)
  • drugič (2014), avtobiografski besedni solo
  • 7 kuharic, 4 soldati in 3 sofije (2014)
  • 1981 (2013)
  • medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti (2011)
  • vsega je kriv boško buha (2011)
  • gostija (2010)
  • še me dej (2009), avtobiografska igra
  • 5fantkov.si (2008)
  • Jaz, žrtev. (2007), avtobiografski besedni solo
  • Nisi pozabila, samo ne spomniš se več (2007)
  • Let nad kukavičjim gnezdom (2007), redimejd
  • Obisk (2007), kratka igra
  • 24 ur (2006)
  • Ljubi Vili (2005), kratka igra
  • Nogavice (2005), kratka igra

Priredbe in soavtorstvo[uredi | uredi kodo]

Režije[uredi | uredi kodo]

Dramaturgije[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Simona Semenič". SiGledal. Pridobljeno dne 31.5.2016. 
  2. ^ Šučur, Maja (16.1.2018). "Prešernove nagrade: Posebno široko odprta vrata". Dnevnik. Pridobljeno dne 16.1.2018. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]