Žanina Mirčevska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Žanina Mirčevska
Rojstvo 1967
Skopje
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklic dramatičarka, pisateljica, dramaturginja

Žanina Mirčevska, slovenska pisateljica, dramatičarka, dramaturginja, *1967, Skopje (Makedonija).

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Žanina Mirčevska se je rodila leta 1967 v Skopju, kjer je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost, nato pa nadaljevala podiplomski študij dramaturgije v Ljubljani, kjer je leta 1995 magistrirala. Deluje kot dramaturginja na najrazličnejših produkcijah v Sloveniji in tujini, kot avtorica številnih strokovno-esejističnih študij o dramatiki ter seveda kot dramatičarka z obsežnim in raznolikim dramskim opusom. Živi in ustvarja v Sloveniji kot svobodna umetnica. S svojimi izvirnimi dramskimi besedili se je tri leta zapored uvrstila v ožji izbor za Grumovo nagrado in sicer leta 2005 z dramo Odstiranje, 2006 z Na deževni strani in leta 2007 z dramo Žrelo. »Besedila so oblikovno in motivno različna, imajo pa skupna idejna izhodišča oziroma vprašanje o človečnosti v sodobnem svetu. Za vse tri drame je namreč značilno, da v središče postavljajo nekaj temeljnih značilnosti sodobne civilizacije, in sicer prva človekovo odvisnost od želja, druga hlastanje po imetju in s tem povezan strah pred izgubo ter tretja globalno pogoltnost. Našteta tri dramska besedila lahko beremo kot parabole, ki razkrivajo sodobne grehe človeštva. Ti grehi so preoblikovani v zgodbe, mnogokrat posejane s pravljičnimi podobami in fantastičnimi elementi, v katerih pa pridejo na dan tudi temne plati človeka (slehernika), izražene z nasiljem, krutostjo, sadizmom« [1].

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Drame[uredi | uredi kodo]

Lutkovna igra[uredi | uredi kodo]

Libreto za balet[uredi | uredi kodo]

Scenarij za kratkometražni film[uredi | uredi kodo]

Opomba[uredi | uredi kodo]

  1. Mateja Pezdirc Bartol. Raznovrstnost poetik slovenskih dramatičark v zadnjem desetletju. Četrto slovensko-hrvaško slavistično srečanje (ur. Miran Hladnik). Ljubljana: FF, 2009. 199.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Mateja Pezdirc Bartol. Raznovrstnost poetik slovenskih dramatičark v zadnjem desetletju. Četrto slovensko-hrvaško slavistično srečanje (ur. Miran Hladnik). Ljubljana: FF, 2009. 193-201.