Andrej Kokot

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Andrej Kokot
Rojstvo 23. november 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})
Smrt 2012[1]
Celovec
Državljanstvo Flag of Austria.svg Avstrija
Poklic prevajalec, pisatelj, pesnik, urednik

Andrej Kokot, koroško-slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik, * 23. november 1936, Zgornja vas, Avstrija, † 7. november 2012, Celovec.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Od leta 1942 do leta 1945 je bil med družinami, ki so jih nacisti pregnali v Nemčijo. Osnovno šolo je obiskoval na Kostanjah. Nato se je vpisal na kmetijsko šolo v Podravljah. Od leta 1960 je bil zaposlen pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu. Od leta 1963 je bil tudi njen tajnik. V letih 1980−1990 je bil kulturni urednik pri tedniku Slovenski vestnik.

Pravijo mu tudi pesnik samorastnik zaradi njegove zagrizenosti pri pisanju njegovih del. Kokot je pisal liriko, prozo, kritike ter prevajal iz nemščine v slovenščino in obratno.

Delo[uredi | uredi kodo]

Kokot je pisal humanistično, borbeno poezijo. Vanjo vnaša politične in kritične misli. Podredijo se jim:

  • pokrajina
  • idilika
  • čustva

Tematika njegovih prvih del[uredi | uredi kodo]

  • Zemlja molči (1969)

Uvod v to njegovo prvo pesniško zbirko je napisal pisatelj Slavko Jug. V tej zbirki je objavljenih več verzov upora. Zadnja pesem v tej zbirki ima naslov »Protest«. V pesniku je oster upor rodilo divje nasilje, oblastništvo. Ravno ta protest Kokota spremlja tudi v nadaljnjih delih.

Uvodno besedilo je napisal Mitja Mejak. Tokrat se v središču pojavi pesnikovo razmišljanje o tem, ka je življenje in kaj pomeni smrt. V tej zbirki srečamo obup, bolečino, ter prisonost volje do življenja.

  • Pesniški list 9 (1972)

Pesnik tu izpoveduje svoj jasni obup. Predstavi nam svoje tegobe in tegobe drugih ljudi.

  • Čujte, zvonovi pojo (1972)

To je pesniška zbirka upora in kritike, ki je razdeljena na štiri dele:

  • Še moja smrt je upor
  • Stvarnost naše bitnosti še ni praznina
  • Mrtvaški zvonovi pojo
  • Je zarohnela resnica našega izvora

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Pesniške zbirke[uredi | uredi kodo]

Prevodi[uredi | uredi kodo]

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Za pesniško zbirko Kaplje žgoče zavesti, 1982 je Kokot leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kokot, A. (1970). Ura vesti. Celovec: o. j. Drava
  • Kokot, A. (1972). Čujte zvonovi pojo. Jesenice: Kulturno umetniški klub Tone Čufar
  • Kokot, A. (1976). Nekje pa pesmi pojo. Maribor: Obzorja Maribor

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Detela, L. (1977). Povojni Slovenski koroški pesniki in pisatelji. Celovec: Tiskarna Družbe sv. Mohorja

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. ^ Record #121796949 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.