Maja Haderlap

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Maja Haderlap
Portret
Rojstvo8. marec 1961({{padleft:1961|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][3] (62 let)
Železna Kapla-Bela
DržavljanstvoFlag of Austria.svg Avstrija
Poklicprevajalka, pisateljica, dramaturginja
Poznana popesnica, pisateljica
PodpisMaja-haderlap-2012-ffm-001.jpg

Maja Haderlap, dvojezična avstrijsko koroška slovenska pesnica in pisateljica ter univerzitetna predavateljica, * 8. marec 1961, Železna Kapla, Avstrija.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Maja Haderlap je na Dunaju študirala germanistiko, filozofijo in gledališke vede in prav tam leta 1989 doktorirala iz gledaliških ved. Bila je dramaturška in produkcijska asistentka v Trstu in Ljubljani. Med letoma 1989 in 1992 je bila urednica in izdajateljica koroške slovenske literarne revije Mladje. Šestnajst let je bila dramaturginja v celovškem Mestnem gledališču.

Predava gledališko zgodovino in dramaturgijo na univerzi v Celovcu.

Leta 2011 je bila kot finalistka med štirinajstimi tekmujočimi avtorji iz Nemčije, Avstrije in Švice na petintridesetih Dnevih nemške literature izbrana za nagrado, poimenovano po sloviti pisateljici Ingeborg Bachmann.

Literarno delo[uredi | uredi kodo]

Objavlja liriko, prozo, eseje in prevode v slovenskih in nemških revijah.

  • Žalik pesmi (COBISS)
  • Bajalice (COBISS)
  • Pesmi (COBISS)
  • Deček in sonce /Der Knabe und die Sonne, Zadruga Novi Matajur, Cividale und Klagenfurt, Koroška, Založba Drava 2000 ISBN 3-85435-330-8
  • Med politiko in kulturo (2001)
  • Das Stadttheater Klagenfurt 1992 bis 2007, Die Ära Dietmar Pflegerl, 2007
  • Engel des Vergessens, roman (slov. prevod Angel pozabe 2012; ital. 2014, franc. 2015, angl. Angel of oblivion, 2016; avtobiografska družinska kronika treh generacij), Wallstein, Göttingen, 2011, ISBN 978-3-8353-0953-1
  • Langer Transit: Gedichte, 2014 (slov. prevod: Dolgo prehajanje, pesmi 2015)

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]