Salzburg (zvezna dežela)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zvezna dežela Salzburg

Land Salzburg
Flug Frankfurt Sofia 126.JPG
Zastava Zvezna dežela Salzburg
Zastava
Grb Zvezna dežela Salzburg
Grb
Himna: Land uns’rer Väter
Položaj zvezne dežele Salzburg
Položaj zvezne dežele Salzburg
48°N 13°E / 48°N 13°E / 48; 13Koordinati: 48°N 13°E / 48°N 13°E / 48; 13
DržavaAvstrija
Glavno mestoSalzburg
Upravljanje
 • Deželni glavarWilfried Haslauer (ÖVP)
Površina
 • Skupno7.156,03 km2
Najvišja nadm. višina
3.662 (Großvenediger) m
Najnižja nadm. višina
403 (Sankt Georgen bei Salzburg) m
Prebivalstvo
 (1. januar 2019)
 • Skupno555.221[1]
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
ISO 3166 kodaAT-5
NUTS 1 regijaAT3
Spletna stran[www.salzburg.gv.at www.salzburg.gv.at]

Salzburg (nemško Land Salzburg, starejše slovensko tudi Solnograško) je zvezna dežela Avstrije. Glavno mesto je Salzburg. Neodvisen zgodovinski razvoj zvezne dežele kot duhovne knezonadškofije od 1328 do 1803 in kot vojvodina Salzburg do leta 1805 ter njena pripadnost bavarskemu cesarskemu krogu v tem času, razlikuje deželo od zgodovine vseh drugih avstrijskih dežel.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Dežela Salzburg ima površino 7.156,03 km². Najvišja nadmorska višina je Großvenediger z nadmorsko višino 3657 m in je četrta najvišja gora v Avstriji. 174 km deželne meje je tudi avstrijska državna meja, večinoma na severozahodu med Bavarsko / Nemčija in manjši del na jugozahodu z Južno Tirolsko / Italija. Sicer pa Salzburg meji na Tirolsko na zahodu in jugozahodu, Zgornjo Avstrijo na severovzhodu, Štajersko na vzhodu in Koroško na jugu.

Geomorfološka delitev[uredi | uredi kodo]

Geomorfološko je dežela Salzburg razdeljena na pet pokrajin (Gaue), katerih meje so identične političnim okrožjem dežele.

Severni del dežele je razdeljen na dve pokrajini:

  • Flachgau je najbolj severno območje dežele, ki vključuje tudi neposredno bližino mesta Salzburg na jugu. Njeno ime, ki temelji na imenih druge pokrajine 'v gorah', je nastalo pozno in izraža geografsko naravo območja. To sestavljajo salzburško alpsko predgorje in manjši deli skupine Osterhorn, ki spada v Severne apneniške Alpe.
  • Tennengau na jugu meji na Flachgau in obsega območje okoli mesta Hallein in občin južno od njega. Ime izvira od gorovja Tennengebirge, katerega prvi del vsebuje besedo tanne (jelka). V bistvu zajema široko dolino reke Salzach in gore Severnih apneniških Alp na obeh straneh

Južni del dežele Salzburg je razdeljen na tri pokrajine:

  • Pinzgau zavzema zahodni del. Ime lahko izvira od keltskega plemena Ambisonter. Običajna razlaga je, da se območje imenuje po binden (ločje), saj se ta rastlina se še vedno pojavlja ob neurejeni Salzach.

Pongau tvori sredino treh južnih pokrajin. Ime izhaja iz Pongo, nekdanjega imena današnjega Bischofshofna. Verjetno pride Pongo iz keltske bona (mejno) območje, raven hrbet; možna je tudi povezava z Bohne; tu je mišljen bob (Vicia faba), ki so ga našli tukaj. • Lungau je na jugovzhodu dežele Salzburg. Izvor imena ni pojasnjen, zagotovo pa sega v slovansko ali keltsko besedo. Možna je povezava z Lonka, ime je izhajalo iz identične slovanske besede za 'močvirje' za potok na severu Lungaua.

Ta tri južna območja si delijo Visoke Ture, Lungau pa tudi Nizke Ture, obe pa pripadata Centralnim Alpam. Skupaj jih - zlasti z vidika manj gorskih območij dežele Salzburg - imenujejo notranje gore (Innergebirg).

Večja mesta[uredi | uredi kodo]

Salzburške občine z mestnimi privilegiji:

Wals-Siezenheim, skupna občina z okoli 12.000 prebivalci, je znana kot največja vas v Avstriji.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Salzburška stolnica je bila prva baročna zgradba v nemško govorečem umetniškem svetu. Dve pomembni zgradbi, ki so ju začeli graditi salzburški nadškofje, sta grad Hohenwerfen in trdnjava Hohensalzburg. Prvi salzburški nadškof je bil Arno Salzburški (785–821), v njegovo čast je poimenovan svetovno znan pohodniški krog – Arnoweg.

Prevladujoči stilski elementi salzburške arhitekture izvirajo iz obdobja baroka in rokokoja.

Zgodovinsko središče mesta Salzburg je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Za Salzburg tipična alpska pokrajina v bližini sv. Kolomana

Zgodovina naselitve Salzburga sega v najstarejše obdobje neolitika. Najstarejše ime mesta prihaja od Keltov: Iuvavum. Pod Rimljani je bil Iuvavum upravno okrožje znotraj province Noricum in Noricum ripense (rimska provinca, ki je nastala v začetku 4. stoletja z delitvijo nekdanje Noricuma). Ker so Bavarci zavzeli deželo v 6. stoletju, je območje poznejše pokrajine Salzburg pripadlo vojvodini Bavarski. Z ustanovitvijo ali obnovo samostana svetega Petra leta 696 in ustanovitvijo ženskega samostana Nonnberg leta 713 na ruševinah rimskega Iuvavuma, je sv. Rupert leta 739 ustanovil škofijo, salzburško nadškofijo leta 798 in s tem središče bavarske cerkvene province. Ta je zajela skoraj celotno starobavarsko območje.

Nadškofu Eberhardu II., zagovorniku Staufovcev, je uspelo med letoma 1200 in 1246 iz grofij, sodnih okrožij in upraviteljev zgraditi zaprto nadškofijsko ozemlje. S priznanjem meja te - sprva še bavarske - dežele Salzburg s strani vojvode Henrika XIII. Landshuta leta 1275 se je Salzburg začel ločevati od vojvodstva Bavarske. Leta 1328 je Salzburg s sprejetjem lastnih regionalnih predpisov postal v veliki meri samostojna dežela v Svetem rimskem cesarstvu. Kot Salzburška knezonadškofija se je razvila v varovalno deželo med Bavarsko in habsburškimi deželami. Vendar je do konca starega cesarstva veljala za del Bavarske v pokrajinskem smislu (torej je bila del bavarskega cesarskega okrožja; Abraham a Santa Clara govori o »Salzburg in Bayernu«.

V 15. in 16. stoletju ni bila samo trgovina s soljo velikega gospodarskega pomena, ampak tudi pridobivanje zlata v Raurisu in v dolini Gastein Tal. Količina izkopanega zlata je bila krateko obdobje največja v srednji Evropi. Povečalo se je bogastvo dežele Salzburg, vendar so se povečale tudi socialne napetosti med bogatimi meščani in plemiči ter revnim podeželskim prebivalstvom. V povezavi z avtokratsko uveljavitvijo knezonadškofov so napetosti v letih 1462/63 in 1525 pripeljale do kmečkih uporov, ki so se začeli v gorskih pograjinah. Kmečka vstaja leta 1525 se je oblikovala tudi z vzponom protestantizma. Zaradi tega so bili protestanti večkrat razseljeni. Največji val izselitev se je zgodil pod knezonadškofom Leopoldom Antonom, grofom Firmianom, ki je leta 1731/32 iz dežele izgnal okoli 20.000 salzburških protestantov (Salzburger Exulanten – salzburški izgnanci).

Leta 1803 je kneževina, kot sekularizirano salzburško volilno telo, prišla pod habsburškega velikega vojvodo Ferdinanda III. Toskanskega, leta 1805 je skupaj s knezoškofom Berchtesgadna pripadel Avstrijskemu cesarstvu, ustanovljenem leta 1804. Leta 1810 je Salzburg kot Salzachkreis postal bavarska provinca. Po dunajskem kongresu 1814 / 15 je bil Salzburg leta 1816 dokončno vključen v Avstrijsko cesarstvo. Do leta 1850 je kot Salzburgkeis ostal le del Avstrije nad Ennsom (Zgornja Avstrija). Zahodni deli Salzburga, ki so do tedaj že pripadali Salzburgu in nekdanji knezškof Berchtesgadna, so ostali z Bavarsko, Zillertal in Windischmatrei (Matrei v Vzhodni Tirolski) pa sta bila priključena Tirolski.

Leta 1850 je Salzburg z odločbo cesarja Franca Jožefa I. postala s avstrijska kronska dežela, ki je imela od leta 1861 svoj deželni zakonodajni organ in deželni odbor kot izvršni organ, ki je temeljil na februarskem patentu, oblika poznejše deželne vlade (ime deželne vlade je bilo takrat znano kot guvernerstvo). Dežela je zdaj izvolila tudi mandate predstavniškemu domu Reichsrat (deželnem zboru).

Konec oktobra 1918 in do 12. novembra 1918 je dežela Salzburg postala del Nemške Avstrije in od 25. oktobra 1919 Republika Avstrija. Na neuradnem referendumu 29. maja 1921 je 99,3 % volivcev glasovalo za aneksijo Salzburga k nemškemu rajhu. Odcepitev od Avstrije je nasprotovala avstrijski ustavi in povezavi nemškega rajha s Saint-Germainsko pogodbo, tako da plebiscit ni imel ustreznih političnih posledic.[2]

Kot celotna Avstrija je tudi Salzburg od leta 1934 do 1938 diktatorsko vladan. V času nacistične diktature (1938–1945) je bil Salzburg edina nekdanja avstrijska dežela z nespremenjenimi nacionalnimi mejami. Tovarna Eugen Grill v Halleinu je bila v času nacistov največje oboroževalno podjetje v deželi. V tako imenovanem obdobju okupacije (1945–1955) je Salzburg, tako kot Zgornja Avstrija južno od Donave in del Dunaja, pripadal ameriškemu okupacijskemu območju.

Religija[uredi | uredi kodo]

Rimskokatoliška cerkev je z 61,2 % največja verska skupnost v deželi Salzburg, drugih 2,9 % so protestantski. Po ocenah 3,7 % prebivalstva danes pripada pravoslavni cerkvi, 5,6 % je muslimanov in 0,01 odstotka Judov (vsi podatki: od začetka leta 2018).[3]

O verski sestavi preostalega prebivalstva ni na voljo trenutnih podatkov. Te številke so bile nazadnje zbrane ob popisu leta 2001: takrat je 3,9 % prebivalstva pripadalo drugim verskim skupnostim (ki niso navedene zgoraj), 9,6 % je bilo neverujočih, še 3,1 % pa ni izjavilo o svoji veri.[4]

Europska regija[uredi | uredi kodo]

Dežela Euregio Salzburg - Berchtesgadener - Traunstein obstaja od leta 1995. To je združenje na lokalni ravni za izboljšanje raznolikega medvladnega sodelovanja pri izvajanju evropskih idej. [5]

Gospodarstvo, promet in infrastruktura[uredi | uredi kodo]

V primerjavi s povprečnim bruto domačim proizvodom Evropske unije, izraženim v standardih kupne moči, je dežela Salzburg leta 2014 dosegla vrednost indeksa 152 (EU-28: 100, Avstrija: 129) [6]. Leta 2016 je bil Salzburg z 48.700 EUR bruto domačim proizvodom na prebivalca v Avstriji najbogatejša dežela pred Dunajem [7].

Turizem je eden najpomembnejših gospodarskih sektorjev. Zaradi svoje alpske lege dežela uspeva v poletnem in zimskem turizmu. Za Tirolsko je dežela Salzburg avstrijska dežela z največ prenočitvami (od leta 2001 do 2011 med približno 21,5 in 24,5 milijona letno)[8]. Turistično trženje dežele koordinira SalzburgerLand Tourismus GmbH. Turistična združenja zvezne dežele Salzburg so delničarji te gospodarske pravne družbe z 51-odstotnim deležem. Dežela Salzburg ima v lasti nadaljnjih 40 % in 3 % vsaka od zbornic [9].

Salzburg je zaradi posebnega geografskega položaja glede prometne tehnike in gospodarnosti tesno povezana z bavarskimi okrožji Berchtesgadener Land in Traunstein. Najkrajša cestna povezava do mest in občin Pinzgau vodi skozi tako imenovani Kleine Deutsche Eck (Salzburg - Bad Reichenhall - Lofer). Freilassing (Salzburghofen je bilo nekoč predmestje Salzburga) in Bad Reichenhall sta ekonomsko povezana s Salzburgom.

Največji ponudnik infrastrukture v zvezni deželi je Salzburg AG, ki upravlja približno tri četrtine mesta in zvezne dežele Salzburg. Ponuja elektriko, vodo, zemeljski plin in daljinsko ogrevanje in je upravljavec različnih sistemov javnega prevoza. Podjetje ponuja tudi telekomunikacijske storitve (telefon, internet, kabelska TV).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Statistik Austria
  2. Wilhelm J. Wagner, Bildatlas der österreichischen Zeitgeschichte 1918–1938, Böhlau, Wien/Köln/Weimar, 2007, Seiten 93, ISBN=978-3-205-77230-9, Digitalisat Zugriff=2015-09-04
  3. "Über 20 Glaubens-Gemeinschaften in Salzburg". SALZBURG24. Pridobljeno dne 2019-06-12.
  4. "Bevölkerung nach dem Religionsbekenntnis und Bundesländern 1951 bis 2001 (pdf)" (PDF). Statistik Austria. Pridobljeno dne 2019-06-12.
  5. "Information zur Euroregio". EuRegio Salzburg – Berchtesgadener Land – Traunstein. Pridobljeno dne 2015-04-01.
  6. Bruttoinlandsprodukt (BIP) zu laufenden Marktpreisen nach NUTS-3-Regionen. Eurostat, 2016-02-26. Pridobljeno dne 2016-12-03.
  7. Basisdaten Bundesländer. Pridobljeno dne 2018-11-01.
  8. Tourismusstatistik der Statistik Austria vom 1. März 2012, abgerufen am 2. August 2012
  9. Unternehmenswebseite der SalzburgerLand Tourismus GmbH, abgerufen am 11. März 2019

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Josef Brettenthaler: Salzburger Synchronik. Verlag Winter, Salzburg 2005. ISBN 3-85380-055-6.
  • Dehio Salzburg, bearbeitet von Bernd Euler: Salzburg Stadt und Land. Verlag A. Schroll, Wien 1986, ISBN 3-7031-0599-2.
  • Heinz Dopsch, Hans Spatzenegger (Hrsg.): Geschichte Salzburgs. Universitätsverlag A. Pustet, Salzburg 1984, ISBN 3-7025-0197-5.
  • Adolf Haslinger, Peter Mittermayr: Salzburger Kulturlexikon. Residenzverlag, Salzburg 2001, ISBN 3-7017-1129-1.
  • Lorenz Hübner: Beschreibung der hochfürstlich-erzbischöflichen Haupt- und Residenzstadt Salzburg und ihrer Gegenden. Salzburg 1792.
  • Richard Voithofer: Politische Eliten in Salzburg: Ein biografisches Handbuch 1918 bis zur Gegenwart, Schriftenreihe des Forschungsinstitutes für politisch-historische Studien der Dr.-Wilfried-Haslauer-Bibliothek, Salzburg. Bd. 32, Wien-Köln-Weimar 2007
  • Friederike Zaisberger: Geschichte Salzburgs. Verlag für Geschichte und Politik, Wien 1998, ISBN 3-7028-0354-8.
  • Franz Valentin Zillner: Geschichte der Stadt Salzburg. Sonderbände der Mitteilungen der Salzburger Landeskunde, Salzburg 1885 (Reprint).
  • 150 Jahre Salzburger Landeshauptleute (1861–2011), Schriftenreihe des Salzburger Landesarchivs. Bd. 17, Salzburg 2011.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]