Mirko Bratuša

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mirko Bratuša
Rojstvo19. februar 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2] (61 let)
Negova[2]
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklickipar

Mirko Bratuša, slovenski kipar, * 1963, Negova v Slovenskih goricah.

Študiral je kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, v Münchnu nato pa še na Umetnostni akademiji v Düseldorfu. Podiplomski študij je zaključil na ALU-(Akademiji za likovno umetnost) v Ljubljani pri prof. Luju Vodopivcu.

Trenutno je profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Junija 2019 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.

Kiparsko delo[uredi | uredi kodo]

Prva dela je oblikoval v kovini in lesu (na pr.: Vlivanje modrosti gospodu Hieronymu, fontana razstavljena v vrtu Vile Katarina leta 1991), kasneje pa je v svoja dela vključil materiale žive in mrtve narave; bron, glino, vosek, poliester, papir, industrijske proizvode, vodo in celo elektriko. Njegove plastike in kipi so izvirni, presenečajo, navdušujejo in pogosto šokirajo gledalca. Veliko razprav je že povzročil s svojimi javnimi plastikami, ki jih je postavil:

  • Javna plastika »pomembnih« zgodovinskih osebnosti v Novi Gorici (leta 1999),
  • »Slovenski likovni kanape« krasita ga glavi Zdenke Badovinac in Igorja Zabela (leta 2000),
  • več del Rizi-Bizi,
  • več del Naravni kipi,
  • Živalsko-človeške postave,
  • razstava Neimenovani, ki je bila pripravljena na povabilo galerije Circulo de Belles Artes iz Madrida, kjer štiri skulpture lenobno posedajo ali poležavajo po tleh z motom: "valjati se po tolstem vampu Evrope, čim manj delati in čim več žreti"

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]