Pojdi na vsebino

Alojz Ihan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alojz Ihan
Portret
Rojstvo23. julij 1961({{padleft:1961|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})
Ljubljana
Smrt10. marec 2026({{padleft:2026|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1] (64 let)
Državljanstvo Slovenija
Pokliczdravnik, pesnik, esejist, pisatelj, urednik, mikrobiolog, imunolog
Poznan popesnik in pisatelj

Alojz Ihan, slovenski zdravnik mikrobiolog in imunolog ter pesnik, pisatelj in esejist, * 23. julij 1961, Ljubljana.[2], † 10. marec 2026.[3]

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Alojz Ihan je bil zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in imunologije. Leta 1987 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1988 je pričel delati na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Leta 1990 je magistriral iz imunologije z magistrskim delom z naslovom Izražanje in lastnosti receptorjev za IL-2 na celicah NK. Leta 1991 in 1992 je delal na nacionalnem inštitutu za raziskavo raka v Genovi. Naziv doktor medicinskih znanosti je pridobil leta 1993 z disertacijo: "Osamitev in opredelitev membranskih proteinov, ki opredeljujejo aloreaktivnost naravnih celic ubijalk pri človeku". Leta 1994 je bil izvoljen v naziv docent. Leta 1997 je postal specialist iz klinične mikrobiologije. V naziv redni profesor za predmet Mikrobiologija in imunologija je bil izvoljen leta 2006.[4] Zaposlen je bil kot profesor medicinske mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Bil je predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani ter vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Strokovno in raziskovalno se je ukvarjal predvsem z diagnostiko prirojenih okvar imunskega sistema, ki jo Oddelek za imunologijo opravlja v sodelovanju s Pediatrično kliniko UKC Ljubljana. Drugo področje njegovega delovanja je bila priprava gensko spremenjenih limfocitov T (CAR-T) za namen protitumorske terapije, ki je potekala v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za hematologijo UKC Ljubljana. Bil je tudi glavni urednik zdravniške revije Isis.

Poleg strokovnega znanstvenoraziskovalnega dela v medicini se je Alojz Ihan ukvarjal tudi s književnostjo. Bil je urednik revij Problemi, Literatura in Sodobnost ter knjižne zbirke Aleph. Za pesniško zbirko Južno dekle je leta 1986 prejel Jenkovo nagrado ter 1987 nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Srebrnik.[5] Za knjigo esejev Državljanski eseji je leta 2013 prejel Rožančevo nagrado. Slovenska znanstvena fundacija ga je za strokovne in poljudne prispevke o epidemiji covid-19 izbrala za komunikatorja znanosti za leto 2021.

Umrl je 10. marca 2026 po dolgotrajni bolezni.[6]

Znanstvenoraziskovalno delo

[uredi | uredi kodo]

Pri raziskovalnem delu se je Ihan ukvarjal z medicino. Raziskovalni projekti in članki pretežno obravnavajo analize antigen predstavljajočih celic in limfocitov T v procesih prepoznavanja antigenov in aktivacije limfocitov T v kronično okuženih in vnetih sluznicah prebavil (kronični periapikalni parodontitis, gastritis povzročen z bakterijo Helicobacter pylori, Crohnova bolezen). Alojz Ihan je bil soavtor več patentov za imunomodulatorne snovi N-acilpeptide, ki po strukturi temeljijo na muramil peptidih bakterijske stene. Bibliografija prof. dr. Ihana obsega več kot 1500 enot (Cobiss), od tega nad 130 člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, ki jih citira Science Citation Index (SCI), in 51 knjig, med katerimi je 18 univerzitetnih učbenikov, ostalo pa so predvsem leposlovje, poljudnoznanstvene knjige in njihovi prevodi v druge jezike. Poleg esejev in poljudnoznanstvenih člankov je bil tudi avtor poljudnih medicinskih knjig Imunski sistem in odpornost (Ljubljana, Mladinska knjiga 2000) in Do odpornosti z glavo (Mladinska knjiga 2003).[7]

Literarno delo

[uredi | uredi kodo]

Alojz Ihan je oživil pripovedno pesem. V pesmih niso več tako močno poudarjena pomembnost ritmičnih in glasovnih sredstev, povečal pa je udarnost prenesenega smisla besedilne celote. Pesnik se v pesmih tematsko osredotoča na tematiko politike, znanosti, estetike in erotike. Na objektiviziran način ubesedi vsakdanje prizore, dogodke in opise združuje s fantastiko, pravljičnostjo, bibličnimi motivi in liki. Zbirka Srebrnik vsebuje več besedil, ki spominjajo na parabolične zgodbe, eksemple in basni. Življenje ni zajeto v stabilna bistva, pojme, ideje ali stanja, temveč ga ustvarjajo spremenljivi odnosi, položaji, primerjave ali sorazmerja. Zato tudi ni mogoča ena sama ali dokončna resnica, ampak razvoj spoznanja ter množica dopustnih pogledov. (Branja 4, 2003)

Poezija

[uredi | uredi kodo]
  • Srebrnik (Ljubljana, Književna mladina Slovenije - Aleph, 1985) (COBISS)
  • Igralci pokra (Ljubljana, Cankarjeva založba, 1989) (COBISS)
  • Pesmi (Ljubljana, Emonica, 1989) (COBISS)
  • Ritem (Celovec.' Wieser, 1993) (COBISS)
  • Južno dekle (Ljubljana, Mihelač, 1995) (COBISS)
  • Salsa (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2003) (COBISS)
  • Vsaka ljubezen je pesem: najlepše slovenske ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov (Ljubljana : Društvo slovenskih pisateljev, 2004) (COBISS)

Prozaistika, romani

[uredi | uredi kodo]
  • Hiša (Ljubljana, Emonica, 1997) (COBISS)
  • Romanje za dva … in psa (Ljubljana, Študentska založba - Beletrina, 1998) (COBISS)
  • Hvalnica rešnjemu telesu (Ljubljana, Cankarjeva založba, 2011) (COBISS)
  • Slike z razstave (Ljubljana, Študentska založba - Beletrina, 2013) (COBISS)
  • Karantena (Ljubljana, Študentska založba - Beletrina, 2022)
  • Pozabi! (Ljubljana, Študentska založba - Beletrina, 2025)
  • Tihotapec (Ljubljana, Študentska založba - Beletrina, 2025)

Esejistika

[uredi | uredi kodo]
  • Platon pri zobozdravniku (Ljubljana, Cankarjeva založba, 1997) (COBISS)
  • Deset božjih zapovedi (Ljubljana, Študentska založba - Koda, 2000) (COBISS)
  • Državljanski eseji (Ljubljana, Študentska založba - Koda, 2012)
  • Čas nesmrtnosti (2016)
  • Skupinska slika z epidemijo (2022)

Poljudnoznanstvene knjige

[uredi | uredi kodo]
  • Imunski sistem in odpornost : kako se ubranimo bolezni (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2000) (COBISS)
  • Do odpornosti z glavo (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2003) (COBISS)

Strokovne knjige

[uredi | uredi kodo]
  • IHAN, Alojz (avtor, urednik). Osnove medicinske imunologije. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Katedra za mikrobiologijo in imunologijo, 2020. 223 str., ilustr. ISBN 978-961-95091-1-1. [COBISS.SI-ID 28410371https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/28410371?lang=sl]
  • Klinična uporaba analize limfocitnih populacij s pretočnim citometrom (Kranj: Kemomed, 1999)(COBISS)

Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Viri

[uredi | uredi kodo]

4. Ambrož, D. et al.; Branja 4, berilo in učbenik za 4. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol. Tiskarna Ljubljana d. d., Ljubljana 1994.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan.html
  2. ↑ »Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. | Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo«. Pridobljeno 4. maja 2022.
  3. ↑ »Umrl je zdravnik, profesor in publicist Alojz Ihan«. Reporter. 10. marec 2026. Pridobljeno 10. marca 2026.
  4. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. septembra 2010. Pridobljeno 19. maja 2011.
  5. ↑ Veliki splošni leksikon; knjiga 7, DZS, Ljubljana, 2006
  6. ↑ »Umrl je Alojz Ihan«. www.delo.si. 10. marec 2026. Pridobljeno 11. marca 2026.
  7. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. septembra 2009. Pridobljeno 11. avgusta 2009.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alojz_Ihan&oldid=6646015«