Aleksander Zorn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Aleksander Zorn
Poslanec 5. državnega
zbora Republike Slovenije
Na položaju
2008–2011
Osebni podatki
Rojstvo 5. maj 1947({{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) (70 let)
Maribor
Politična stranka Slovenska demokratska stranka
Poklic literarni zgodovinar, novinar, politik, pisatelj, dramaturg, urednik

Aleksander Zorn, slovenski politik, literarni zgodovinar, * 5. maj 1947, Maribor.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Po končani gimnaziji je šolanje nadaljeval v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je študiral primerjalno književnost. Diplomiral je leta 1973. Med študijem je sodeloval v študentskem gibanju. Bil je sourednik Mladinine priloge Mlada pota (1967–69), urednik Tribune (1970), kulturni urednik Radia Študent (1969–70), soustvarjalec in prvi predsednik Študentskega kulturnega centra (1971–72) oz. ŠKUC. Sodeloval je pri gledališki skupini Pupilija Ferkeverk ter drugih avantgardnih skupinah. Po končanem študiju je najprej delal kot dramaturg pri Eksperimentalnem gledališču Glej, od leta 1977 do 1981 pa pri Viba filmu. Nato je bil sedem let svobodni književnik ter tajnik in sourednik Nove revije. Od 1987 do 2004 je bil urednik pri založbi MK. Od 2005 do 2008 je bil državni sekretar v kabinetu predsedstva Vlade RS. Od 15. oktobra 2008 je poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije.

Literarno delo[uredi | uredi kodo]

V letih 1979–86 je za Naše razglede pisal literarne kritike z imanentnim pristopom, zlasti o sodobni slovenski prozi in poeziji. Uredil in komentiral je antologijo novejše slovenske proze (Vidčevo sporočilo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. (COBISS) ) ter pripravil in s študijami opremil izbore slovenskih pisateljev. Napisal je dve radijski igri (Življenje Frana Levstika 1981; Bajke o Slovencih 1992) in bil dramaturg pri filmih (Ubij me nežno. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1979 (COBISS) ); Draga moja Iza 1979; Razseljena oseba 1982) ter gledaliških predstavah za Jesiha: Grenki sadeži pravice (1974); Brucka (1976); Cankarja: S poti (1974), Šelige: Šarada ali Darja (1975), Kmecla: Lepa Vida ali Problem svetega Ožbalta (1977), Queneauja: Cica v metroju (1979); Vaje v slogu (1983); ter Hunterja: Profesor Modrinjak (1983). Za svoje delo je prejel leta 2005 Rožančevo nagrado.

Državni zbor[uredi | uredi kodo]

2008–2012

V času 5. državnega zbora Republike Slovenije, član Slovenske demokratske stranke, je bil član naslednjih delovnih teles:

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Monografije[uredi | uredi kodo]

  • Iskanje slovenske umetne proze. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978. (COBISS)
  • Kritika branja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988. (COBISS)
  • Nacionalni junaki, narcisi in stvaritelji. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999.(COBISS)
  • Smešna žalost preobrazbe. V Ljubljani: Slovenska matica, 2005. (COBISS)

Avtor dodatnega besedila[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]