Janez Lajovic

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Janez Lajovic
Rojstvo 15. maj 1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (85 let)
Zagreb
Državljanstvo Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic arhitekt, oblikovalec

Janez Lajovic, arhitekt, urbanist in oblikovalec, * 15. maj 1932, Zagreb,

oče Janko Lajovic, mati Mira Verbič.     . 

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Po končani Klasični gimnaziji v Ljubljani je študiral na Oddelku za arhitekturo FAGG Univerze v Ljubljani pri prof. Edu Ravnikarju, kjer je leta 1957 diplomiral s projektom poglobljenega železniškega vozlišča Ljubljana. Leta 1967 je magistriral na MIT, Massachusetts Institute of Technology v ZDA.

Leta 1959 se je zaposlil v IBT Trbovlje, kjer je s kolegi začel s pripravo urbanističnih načrtov za Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Od ustanovitve (1964) in vse do danes (2016) vodi Arhitekturni biro, sedaj projektivno podjetje AB biro d.o.o.. Je ustanovni in častni član Inženirske zbornice Slovenije (IZS) in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije(ZAPS).

Njegova dejavnost sega od arhitekture in oblikovanja notranje opreme do urbanizma in publicistike, predvsem v strokovnih revijah (Arhitekt, Arhitektura in urbanizem, Teorija in praksa, Sinteza) in občasne članke v dnevnem časopisju. Je dobro poučen poznavalec ekonomskega, socialnega in družbenega razvoja kot tudi najnoveših tehničnih rešitev, gradbene tehnologije in materialov ter novosti na arhitekturem področju.

Vse življenje deluje kot projektant in je eden najboljših predstavnikov slovenskega arhitekturnega regionalizma (kritični regionalizem). Po njegovih načrtih je zgrajenih vrsta šol, industrijskih objektov, nekaj poslovnih stavb in par hotelov. Žal so enega najlepših primerov regionalizma, nagrajeni hotel Prisank, leta 2003 podrli. Za ta hotel je oblikoval stol istega imena (lesen z usnjenim sedežem in naslonjalom), ki je pogosto vključen v različne razstave, kot vzorčen primer kvalitetnega oblikovanja v 60-letih. V Arhitekturnem biroju je pri nekaterih najuspešnejših projektih sodeloval s soprogo arh. Majdo Dobravec Lajovic.

Njegova dela so v zbirki MAO.

Pomembnejša dela[uredi | uredi kodo]

  • načrt za povsem leseno spodnjo postajo sedežnice na Vitranc (1. del), zgrajena 1956
  • idejni načrt za hotel Prisank na prvotni lokaciji na južnem pobočju Karavank 1956
  • osnove regionalnega načrta Črnih revirjev 1959 - 1963
  • alternativne urbanistične rešitve prometnega vozla v Ljubljani 1957 – 1962
  • hotel Prisank v središču Kranjske gore 1962, porušen 2003
  • trgovski center v Kranjski gori 1964
  • osnovna šola Vlaje, Skopje 1964
  • osnovni šoli na Viču in za Bežigradom v Ljubljani 1965
  • interni hotelski objekt letališča na Brniku 1965
  • depandansa hotela Alp v Bovcu 1968
  • atrijske hiše v Črnučah 1969
  • osnovna šola v Novem Beogradu, blok 28, 1969
  • hotel Kanin v Bovcu 1973
  • preureditev in dozidava Mestnega gledališča v Ljubljani 1973
  • osnovna šola v Leskovcu pri Krškem 1975
  • proizvodni in upravni prostori ind. Podjetja IMKO Ljubljana- Črnuče 1979
  • tovarniška hala Železarne Ravne 1982
  • tovarniška hala podjetja Dalekovod v Novi Gorici pri Zagrebu 1982
  • proizvodna hala Plutal v Ljubljani 1982
  • kompleks Ploščadi Borisa Kraigherja v Ljubljani 1984
  • poslovna stavba podjetja SOP Krško ob Litijski cesti v Ljubljani 1986
  • več inštitutskih objektov IJS 1984 – 1990

Natečaji[uredi | uredi kodo]

  • Turistični center ob vhodu v Postojnsko jamo 1965 – z arh. Majdo Dobravec Lajovic, I. nagrada
  • Ploščad Borisa Kraigherja s poslovnimi objekti 1970 – z arh. Majdo Dobravec Lajovic, I. nagrada
  • Urbanistična ureditev centra Radovljice 1981- z arh. A. Drašlerjem, II. Nagrada

Strokovni članki[uredi | uredi kodo]

  • Kmečka hiša in vas
  • Hotel v Kranjski gori (Jugoslavija) objavljeno v DBZ, Deutsche Bauzeitschrift, str. 205 - 208, julij 1969

Polemični članki[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek, stran 93, Mladinska knjiga, 1992, Ljubljana
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Mladinska knjiga, Ljubljana. 2008. COBISS 241136128. ISBN 978-961-01-0504-6. 
  • Na arhitektu ne gre »šparat«, Arhitekti - intervju za Finance, 1. 12. 2005
  • Aleksander Ostan: Od Prisanka do Kanina; spozaba sredi Alp