Mara Kralj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mara Kralj
Mara Kralj (desno)
Rojstvo 9. september 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Dunaj
Smrt 22. oktober 2010({{padleft:2010|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (101 leto)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic slikarka, ilustratorka
Poznana po oblikovalka lutk
keramičarstvo
slikanje na svilo
mala plastika
ilustracije
portreti

Mara Kralj, slovenska slikarka, ilustratorka in oblikovalka lutk, * 9. september 1909, Dunaj, † 22. oktober 2010, Ljubljana

Življenje[uredi | uredi kodo]

Mara Kralj, hči glasbenika Karla Jeraja in pesnice Vide Jerajeve, leta 1928 poročena s slikarjem Tonetom Kraljem je do poroke študirala na keramičnem oddelku Srednje tehniške šole v Ljubljani (1925–1928) pod vodstvom Franceta Kralja. Na mednarodni razstavi cerkvene umetnosti v Antwerpenu 1930 je dosegla priznanje. V domovini je prvič razstavljala 1931 na spomladanskem velesejmu v Ljubljani svoja dela v keramiki in slikanju na svilo. V keramiki je izdelovala kolorirano plastiko, reliefno in okroglo, tudi figuralno, ter slikala na keramičnih ploščah.[1]

Delo[uredi | uredi kodo]

V slikarstvu se je izpopolnjevala v Parizu in Italiji, v oblikovanju filmskih lutk pa v Pragi. Od leta 1947 je delala kot maskerka pri Triglav filmu, od 1952 do 1959 kot oblikovalka lutk v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Sodelovala je pri več lutkovnih filmih in izdelala prve mimične lutke za serijo Butalci (1962). Lutke odlikujeta blaga ironična stilizacija, v izrazu posneta po ljudskih posebnežih. V okviru Mestnega lutkovnega gledališča Ljubljana je sodelovala kot oblikovalka lutk za enajst predstav (prva - Niko Kuret: Obuti maček (1953), nato Frane Milčinski - Ježek: Zvezdica zaspanka (1955); Oscar Wilde: Srečni princ, idr., zadnja predstava, po kateri se je upokojila, pa je bil Ostržek (1959), s katero je gledališče leta 1960 gostovalo po Zahodni Nemčiji)[2].

Kot slikarka se je zgledovala pri ekspresionistih, v zgodnjem obdobju se odlikovala s slikami na svili, pozneje pa z nadrealističnimi slikami kompozicij lutkovnih skeletov. Ukvarjala se je tudi z malo plastiko in ilustracijami. Zlasti pa je znana kot portretistka.[3]

Glavna slikarska dela[uredi | uredi kodo]

  • na svili: Sv. Genovefa, podoba sestre Vide, podoba Toneta Kralja, Desetnica(dve varijanti), Fantje po polj' gredo …, Madona.
  • v oljnati tehniki: Menjgorska Madona
  • portreti: Tone Kralj, Mara pri keramičnem poslu

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Stele, FranceKralj-Jerajeva Mara. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
  2. ^ Lutkovno gledališče Ljubljana: brošura Zvezdica zaspanka, gledališki list ob predstavi F. Milčinskega Ježka za sezono 2008/2009 s ponatisom 2012/2013
  3. ^ Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]