Miranda Caharija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Miranda Caharija
Rojstvo21. oktober 1942({{padleft:1942|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (77 let)
Križ, Trst
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Italy.svg Italija
Free Territory Trieste Flag.svg Svobodno tržaško ozemlje
Flag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
Poklicigralka, gledališka igralka, filmska igralka

Miranda Caharija, slovenska gledališka in filmska igralka, * 21. oktober 1942, Križ, Italija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Miranda Caharija v drami Hamlet leta 1961

Končala je srednjo šolo Igo Gruden v Nabrežini (1955), Glasbeno šolo (1956), kjer se je učila igrati na harmoniko ter Dramsko in baletno šolo v Trstu (1959). Že med šolanjem je nastopala v slovenskem stalnem gledališču v Trst. V sezoni 1960/1961 je postala stalna članica ansambla slovenskega stalnega gledališča v Trstu in se razvila v karakterno igralko predvsem sodobnega repertoarja. Na tržaškem festivalu slovenske popevke (1963) je prejela prvo in drugo nagrado. V gledališču je odigrala nekaj pomembnejših vlog: Natalija (Anton Pavlovič Čehov, Tri sestre), Cecily (Oscar Wilde, Kako važno je biti resen), Vronika (Oton Župančič, Veronika Deseniška), Nevesta (Federico García Lorca, Krvava svatba).

Za vlogo beračice Šobe v Leskovškovi drami Dva bregova je leta 1975 prejela nagrado na Borštnikovem srečanju v Mariboru, kjer so ji leta 2005 podelili tudi Borštnikov prstan. Nastopila je tudi v več v filmih: v Babičevem filmu Po isti poti se ne vračaj je igrala Leno (1966), v televizijskem filmu Pestrna nastalem po istoimenski Bevkovi povesti je bila Grivarica (1975), odigrala je tudi naslovno vlogo Eve v Slakovem istoimenskem filmu (1983) in bila Marija Mulahasanović v Košakovem filmu Outsider (1997).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Primorski slovenski biografski leksikon (1976). Snopič 3. Gorica: Goriška Mohorjeva družba