Anton Pavlovič Čehov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Anton Pavlovič Čehov
Portret
Anton Pavlovič Čehov
Rojstvo Anton Pavlovič Čechov
29. januar 1860({{padleft:1860|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][2]
Taganrog, Jekaterinoslavska gubernija[d], Ruski imperij[1][3][2][4][5]
Smrt 15. julij 1904({{padleft:1904|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1] (44 let)
Badenweiler[d], Nemško cesarstvo[6][1][7][8]
Državljanstvo Flag of Russia.svg Ruski imperij[9]
Poklic dramatik, novinar, dramaturg, avtor
Podpis Anton Chekhov signature.png

Anton Pavlovič Čehov [antón pávlovič čéhov] (rusko Анто́н Па́влович Че́хов), ruski pisatelj, * 29. januar (17. januar – julijanski) 1860, Taganrog, Ruski imperij, † 15. julij (2. julij – julijanski) 1904, Badenweiler, Nemško cesarstvo.

Čehov je eden največjih ruskih pisateljev iz obdobja po realizmu. Najbolj znane so njegove kratke zgodbe, za katere imajo Rusi celo posebno ime (translit. čehovskij rasskaz – čehovska pripoved). Čehov se je proslavil tudi z dramskimi deli in spada med največkrat uprizarjane dramatike v 20. stoletju.

Pokopan je na moskovskem pokopališču Novodevičje.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Bil je rojen kot tretji od šestih preživelih otrok Pavla Jegoroviča Čehova v Taganrogu, pristaniškem mestu na obali Azovskega morja. Stari starši so izvirali iz današnje Ukrajine. Oče je bil nasilnež, zaradi česar mnogi zgodovinarji iščejo povezave z njim v mnogih hinavskih likih iz kasnejših Antonovih del.[10] Mati, Jevgenija Morozova je bila dobra pripovedovalka, ki je svoje otroke pogosto zabavala z zgodbami s svojih potovanj po celi Rusiji z očetom, ki je bil potujoči prodajalec blaga.[11][12][13] Anton je obiskoval grško gimnazijo v Taganrogu, kjer je enkrat ponavljal razred.[14] Poleg šole je moral peti v očetovem cerkvenem zboru in v zboru pravoslavnega samostana. Zaradi slabih izkušenj pri tem, je kasneje postal ateist.[15][16][17] Leta 1876 je njegov oče zaradi gradnje nove družinske hiše bankrotiral.[18] Da bi se izognil zaporu za dolžnike je z družino pobegnil v Moskvo, kjer sta študirala njegova starejša sinova, Aleksander in Nikolaj. Mati je selitev in bankrot fizično in psihično uničila.[19] Anton je ostal v domačem kraju, da bi prodal preostalo družinsko imetje in zaključil šolanje. Leta 1879 je končal gimnazijo in odšel za družino v Moskvo, kjer je začel študirati medicono. Študij je zaključil leta 1884 in postal zdravnik, poklic, ki ga je opravljal do konca življenja. Kot zdravnik je zaslužil malo, saj je revne zdravil brezplačno.[20]

Zgodnje obdobje pisateljevanja[uredi | uredi kodo]

Že med študijem je začel v študentskih časopisih objavljati anonimne članke, kmalu zatem pa je pod psevdonimom Antoš Čehonte začel objavljati tudi v drugih časopisih.

Dela[uredi | uredi kodo]

Kratke zgodbe
Drame

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Paperny Z. Чехов Антон // Краткая литературная энциклопедия Moskva: Sovjetska enciklopedija. — Vol. 8.
  2. ^ 2,0 2,1 С. Венгеров Чехов, Антон Павлович // Энциклопедический словарь Sankt Peterburg.: Брокгауз—Ефрон, 1903. — Т. XXXVIIIа. — С. 777—781.
  3. ^ Паперный З. С. Чехов Антон Павлович // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1978. — Т. 29 : Чаган — Экс-ле-Бен. — С. 138—140.
  4. ^ http://www.theguardian.com/books/2008/jun/10/antonchekhov
  5. ^ http://ibdb.com/person.php?id=4213
  6. ^ Record #118638289 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  7. ^ http://www.laphamsquarterly.org/death/miscellany/its-been-long-time-ive-had-champagne
  8. ^ http://encyclopedia.kids.net.au/page/an/Anton_Chekhov
  9. ^ http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/rmv.365/pdf
  10. ^ Wood 2000, str. 78
  11. ^ Payne, XVII.
  12. ^ Simmons 1970, str. 18.
  13. ^ Chekhov and Taganrog, Taganrog city website.
  14. ^ Bartlett, 4–5.
  15. ^ Tabachnikova, Olga (2010). Anton Chekhov Through the Eyes of Russian Thinkers: Vasilii Rozanov, Dmitrii Merezhkovskii and Lev Shestov. Anthem Press. str. 26. ISBN 978-1-84331-841-5. For Rozanov, Chekhov represents a concluding stage of classical Russian literature at the turn of the 19th and 20th centuries, caused by the fading of the thousand-year-old Christian tradition that had sustained much of this literature. On the one hand, Rozanov regards Chekhov's positivism and atheism as his shortcomings, naming them among the reasons for Chekhov's popularity in society. 
  16. ^ Chekhov, Anton Pavlovich (1997). Karlinsky, Simon; Heim, Michael Henry, ur. Anton Chekhov's Life and Thought: Selected Letters and Commentary. Northwestern University Press. str. 13. ISBN 978-0-8101-1460-9. While Anton did not turn into the kind of militant atheist that his older brother Alexander eventually became, there is no doubt that he was a non-believer in the last decades of his life. 
  17. ^ Richard Pevear (2009). Selected Stories of Anton Chekhov. Random House Digital, Inc. str. xxii. ISBN 978-0-307-56828-1. According to Leonid Grossman, "In his revelation of those evangelical elements, the atheist Chekhov is unquestionably one of the most Christian poets of world literature." 
  18. ^ Rayfield 1997, str. 31.
  19. ^ Pismo bratrancu Mihailu, 10. maj 1877. Letters of Anton Chekhov.
  20. ^ Malcolm 2004, str. 26.
  21. ^ A. P. Čehov, Platonov, SNG Drama Ljubljana 2010

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]