Oscar Wilde

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Oscar Wilde
Portret
Rojstvo Oscar Fingal O'Flahertie Wills Wilde
16. oktober 1854({{padleft:1854|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2][3][4][5]
Dublin[6]
Smrt 30. november 1900({{padleft:1900|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[7][1][2][3][4][5] (46 let)
Pariz[6]
Državljanstvo Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[d]
Poklic pesnik, dramatik, pisec kratkih zgodb, novinar, mladinski pisatelj, romanopisec, scenarist, pisatelj, avtor
Podpis Oscar Wilde Signature.svg

Oscar Fingal O'Flahertie Wills Wilde, irski pisatelj, dramatik, umetnostni in literarni kritik, esejist in aforist * 16. oktober 1854, Dublin, † 30. november 1900, Pariz.

Wilde je najpomembnejši avtor angleške dekadence.[navedi vir]

Življenje[uredi | uredi kodo]

Otroška leta je preživel v rodnem Dublinu na Irskem. Mati je bila pesnica, oče pa zdravnik. Wilde je hodil v dobre šole in je bil materialno preskrbljen. Že v mladosti je bil zelo razgledan in se je zanimal za umetnost. Študiral je sprva na dublinski univerzi Trinity, nato pa še na Univerzi v Oxfordu. Na Magdalen kolidžu sta bila njegova profesorja Walter Pater in John Ruskin. Bil je tudi umetnostni in literarni proučevalec ter kritik in je pisal za različne angleške mesečnike.

Leta 1884 se je poročil s Constance Lloyd, s katero je imel dva sinova.[8]

Pokazalo se je, da Oscar Wilde ni zaverovan v eno smer, temveč da je pisatelj širokega razpona. Ni obstal pri mladostnem pesnikovanju, ampak je znal pisati tudi dobro pripovedno prozo; med zvrstmi je obvladal pravljico, novelo in roman, komedijo in tragedijo in nenazadnje tudi elegantno oblikovan esej.

Wilde si je utrl pot med najvišje sloje družbe. Povsod je bil cenjen in zaželen gost, tako kot so cenjene tudi njegove knjige še danes. Njegova javna druženja z debatami so bila polna cinične in inteligentne duhovitosti, prvovrstni in množično obiskovani dogodki za javnost, tudi v ZDA. Nedvomno je skupaj z rojakom Bernardom Shawom eden od najboljših in najbolj plodnih aforistov vseh časov. Zaradi istospolne zveze z Alfredom Douglasom so ga sodno preganjali, mu sodili in ga za dve leti poslali na prisilno delo v zloglasno kaznilnico. To se je zgodilo dve leti pred smrtjo in ga nato še izgnali v Francijo. Konec leta 1900 je zbolel za meningitisom in 30. novembra v Parizu umrl. Pokopan je na največjem pariškem pokopališču Pere Lacahaise, njegov grob pa je med najbolj obiskanimi.

Eden od njegovih aforizmov:

»Nesreča moških je, da nikoli ne postanejo čisto takšni, kot so bili njihovi očetje. Tragedija žensk pa je, da vedno postanejo takšne, kot so njihove matere.«

Dela[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]