Harmonika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Harmonika je glasbilo, na katerega igramo s pritiskanjem na tipke in gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha. S tipkovnico nadziramo ton in višino glasu. Spada med aerofone (zrakovna glasbila). Sestavni deli harmonik:MEH: Če meha ne bi bilo, harmonika ne bi zvenela. Ne zveni, tudi če je meh nenatančno izdelan. MELODIJSKA OMARICA: Melodijska omarica je narejena iz lesa in je na desni strani harmonike. Ko pritisnemo na tipko, odpremo ventil. Če pa ne povlečemo meha, harmonika ne zveni. BASOVSKA OMARICA: Basovska omarica je narejena iz lesa in je na levi strani harmonike. Basovska omarica ima veliko več ventilov, ker ima tudi več gumbov. Na basovski omarici je tudi gumb za izprazniti zrak iz meha, ki nam ostane pri igranju. REGISTRI: Registri niso nujno potrebni za igranje. Spremenijo samo barvo tona in s tem oponašajo več inštrumentov. JERMENA: Jermena so tudi pomemben del pri harmoniki. Brez jermen je harmoniko zelo težko igrati, ker se nam premika.

Poznamo tri glavne vrste harmonik:

Primerjava klavirske, diatonične in kromatične harmonike[uredi | uredi kodo]

Vrste

harmonike

Fisarmonica nera a piano.png Klavirska
Accordéon diatonique.jpg Diatonična
Accordeon.JPG Kromatična
Tipkovnica Tipke Gumbi Gumbi
Razporeditev
Toni povrsti kakor pri vseh klaviaturah oziroma v skladu z glasbeno teorijo, v dveh vrstah - celi toni v prvi in poltoni v drugi vrsti. Toni razvrščeni mešano v štirih (3 + 1) ali petih vrstah, nekateri odvisni od potega meha navzven ali navznoter (nekateri gumbi imajo dva tona) Toni razporejeni v petih ali šestih vrstah, neodvisni od potega meha navzven ali navznoter
Toni
80 basna ima 34 tipk z toni od G do E3, 120 basna pa 37 tipk z toni od F do F3, oziroma 3 oktave 3 vrste + 1 gumb: 32 gumbov z toni od ? ali 35 gumbov z toni od
3 vrste + 2 gumba: 39 gumbov z toni od ?
3 vrste + 3 gumbi: 40 gumbov z toni od ?
4 vrste: 48 gumbov z toni od ?
Registri
Pri 80 basni 0, 3 ali 5 različnih registrov, pri 120 basni 10 / Podobno kot pri klavirski
Igranje
Nekoliko lažje začetniško učenje zaradi razporeditve tonov, večji razmaki prstov pri prijemih ob igranju Nekoliko težje začetniško učenje, manjši razmaki prstov, saj so tudi oddaljeni toni sorazmerno blizu Kot pri diatonični
Basi Gumbi Gumbi Gumbi
Razporeditev
80 ali 120 basov v petih ali v šestih vrstah: glavni toni v 2. vrsti, drugi toni v 1. vrsti, durovi akordi v 3., molovi akordi v 4., durovi septakordi v 5. in molovi septakordi v 6. vrsti 11 basov Kot pri klavirski
Toni
Registri
Barve Enobarvne najpogosteje črna, sledijo bela in rdeča, meh navadno druge barve kot ohišje, pogosto bel, črn, moder Vzorci lesa, velikokrat narodni motivi, kot so rože (nageljni), lipov list, nasplošno pisana poslikava, meh enobarven, mavričen ali celo s kakšnim motivom (sliko) Kot pri klavirski
Velikost in teža
Dostopnost/cena
Zastopanost v Sloveniji Pretežno koncertna harmonika (primer Marko Hatlak, Luka Juhart, Tomaž Rožanec), različne manjše zasedbe, harmonikarski kvarteti in orkestri, pogosta tudi v narodnozabavni in ljudski glasbi (Ansambel bratov Avsenik, Vitezi celjski, Slovenski zvoki, Ekart) Zelo priljubljena v narodnozabavni in ljudski glasbi (Ansambel Lojzeta Slaka, Franca Miheliča, Tonija Vererberja), redkeje pri koncertiranju (Miha Debevec, Denis Novato) Koncertna harmonika, zelo redko v narodnozabavni (primer Ansambel Vagabundi, Ano ur'co al' pej dvej, nekoč tudi Ansambel Lojzeta Slaka); sicer podobno kot pri klavirski
Proizvajalci v Sloveniji 3 izdelovalci več kot 100 2

Navedki o harmoniki[uredi | uredi kodo]

Harmonika je inštrument, ki ima dušo - ima namreč meh.

Hazemina Đonlić, dokumentarec Harmonikarji

Glej tudi[uredi | uredi kodo]