Rajko Šugman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rajko
Rojstvo 29. marec 1935({{padleft:1935|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) (82 let)
Gorišnica
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic univerzitetni profesor

Rajko Šugman, slovenski športni pedagog in organizator športa, * 29. marec 1935, Gorišnica pri Ptuju. Je redni profesor na Fakulteti za šport v pokoju in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Je brat dramskega igralca Zlatka Šugmana.


Šolanje[uredi | uredi kodo]

Po maturi na Učiteljišču v Mariboru (1954) in končani Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani je nadaljeval študij na Pravni fakulteti v Ljubljani (nedokončani študij); doktoriral je na Fakultetu za fizičku kulturu v Zagrebu. Izpopolnjeval se je na Inštitutu za telesno kulturo v Moskvi in Leningradu (danes Sankt Peterburg), na Fakulteti za telesno vzgojo in šport Karlove Univerze v Pragi, na Dunaju (Knafljeva štipendija) in v Veliki Britaniji (štipendija British Council).


Zaposlitev[uredi | uredi kodo]

Zaposlen je bil na Obrtno izobraževalnem centru kovinskih in elektro-tehničnih strok, Okrajni zvezi za telesno kulturo, Šolskem centru za telesno vzgojo, Republiškem sekretariata za prosveto in kulturo (kot pomočnik), Telesnokulturni skupnosti Slovenije in od 1978 dalje na Fakulteti za šport, kjer je bil habilitiran za področje Organizacije-menedžmenta športa (kasneje kineziologije v športu).


Funkcije v slovenskem športu[uredi | uredi kodo]

Bil je podpredsednik Okrajne zveze za telesno kulturo Ljubljana, predsednik Gimnastične zveze Slovenije, predsednik IO TKS Slovenije, predsednik Skupnosti jugoslovanskih fakultet za telesno kulturo, član Komiteja ICSSPE »Šport in prosti čas«, član Komiteja za raziskovalno delo (CDSR) pri Komiteju za razvoj športa Sveta Evrope v Strasbourgu, član predsedstva ZTKO Slovenije in Jugoslavije, predsednik Športne zveze Slovenije, član InO za ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije in Slovenske olimpijske akademije ter slednje osem let njen direktor, dekan Fakultete za šport in prorektor Univerze v Ljubljani.


Sodelovanje z domačimi in tujimi institucijami[uredi | uredi kodo]

Sodeloval je s Centrom za proučevanje sodelovanja dežel v razvoju, s Fakulteto za družbene vede (prej FSPN), filozofsko, ekonomsko, upravno in biotehnično v Ljubljani, Ekonomsko-poslovno v Mariboru in Fakulteto za komercialne in poslovne vede v Celju, z Gea Collegom, Studijem 3S (obe v Ljubljani), s Fakulteto za telesno vzgojo in šport Karlove Univerze v Pragi, s Fakultetom za fizičku kulturu v Zagrebu in Fakultetom za fizička kultura v Skopju, Visoko športno šolo v Kölnu, Nacionalno športno akademijo v Sofiji in drugimi.


Knjige in članki[uredi | uredi kodo]

Izdal je 24 strokovnih, literarnih in poljudnih del ter 16 učbenikov in 31 raziskav; objavljenih ima 40 referatov na konferencah v tujini in doma ter 202 znanstvenih in strokovnih člankov ter 108 strokovno poljudnih in drugih prispevkov; izdal je 40 strokovnih gradiv in izdelal 89 recenzij; v Cobissu ima 530 zavedenih bibliografskih enot (glej Cobiss). Predaval je na mnogih fakultetah v Sloveniji in izven nje ter sodeloval na 62 (predvsem) mednarodnih znanstvenih kongresih, simpozijih in posvetovanjih. Uredil je 34 publikacij in bil od 1986 do 1999 glavni in odgovorni urednik revije Šport. V zadnjem obdobju se je predvsem posvetil publicistični dejavnosti, povezanosti športa z gospodarstvom in odnosom med športom in kulturo v najširšem pomenu besede.


Najpomembnejša dela[uredi | uredi kodo]

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

Za svoje znanstveno, strokovno in organizacijsko delo je prejel mnogo priznanj. Najpomembnejša so:

Ima tudi zlati znački ZŠD Branik Maribor in AŠZ Olimpija Ljubljana.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]


Glej tudi[uredi | uredi kodo]