Pokrajinski arhiv Maribor

29. aprila 1933 je bil sprejet Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru, s čimer je bila ustanovljena arhivska institucija z nalogo ohranjanja arhivskega gradiva na območju Štajerske, Koroške in Prekmurja.

Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na območju Pokrajinskega arhiva Maribor pa je mnogo starejša kot sama institucija. Leta 1903 so slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. Idejni vodja društva je bil vseskozi dr. Franc Kovačič. Pod njegovim vodstvom je društvo vzpostavilo trdne znanstvene temelje tako za knjižnico kot tudi arhiv in muzej. Že ob ustanovitvi so društveni odborniki sklenili, da bodo začeli zbirati arhivsko gradivo zasebne provenience, predvsem zapuščine štajerskih kulturnih delavcev. Leta 1909 so sprejeli odločitev, da bodo arhivsko gradivo tudi publicirali. Prvi društveni arhivar je bil umetnostni zgodovinar dr. Avguštin Stegenšek, osnovo arhivske zbirke pa je predstavljal dar Mateja Slekovca, prvega društvenega predsednika. Obsežni osebni fondi vseh treh omenjenih začetnikov načrtnega znanstvenega dela med štajerskimi Slovenci, hranjeni v Pokrajinskem arhivu Maribor, predstavljajo neprecenljivo kulturno zapuščino.

Leta 1941, ko je arhiv prenehal obstajati kot samostojna ustanova, so ga kot oddelek priključili mariborskemu muzeju. Njegove strokovne aktivnosti so skoraj ugasnile. Kot samostojna arhivska kulturna ustanova je bil arhiv obnovljen šele v začetku leta 1952 z nazivom Državni arhiv LRS - podružnica Maribor. Leta 1963 je mariborski arhiv s statutom dobil svoj današnji naziv Pokrajinski arhiv Maribor in še danes enako pristojno območje.

Sedež Pokrajinskega arhiva Maribor se danes nahaja na Glavnem trgu 7 v Mariboru. Ob tem ima zavod dve enoti: Enoto za koroško območje v Ravnah na Koroškem in Enoto za Prekmurje v Murski Soboti. 24 zaposlenih skrbi za kar 18 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki priča o zgodovini območja, za katerega je arhiv pristojen.

Odlikovanja in nagrade

Leta 2003 je arhiv prejel častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za 70 let delovanja in za zasluge pri ohranjanju arhivske kulturne dediščine.«

Glej tudi

• Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije
• Gordana Šövegeš Lipovšek

Zunanje povezave

• Uradna spletna stran